杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pape? ka?e, da so migranti osebe in ne ?tevilke

»Pot bratstva, ljubezni, zaupanja,« kot je sveti o?e ozna?il svoj pontifikat na sam ve?er izvolitve, je ?ez nekaj mesecev, 8. julija, potrdil z obiskom migrantov na Lampedusi. Kot je kasneje dejal, le-ta ni bil na?rtovan, ampak je preprosto ?util, da je moral iti: »Pape? ka?e, da so migranti osebe in ne ?tevilke, to pa zato, ker je nenehno pozoren nanje, medtem ko vidimo, 

da se ?al mediji pogosto ukvarjajo z njimi tedaj, ko gre za ve?jo krizo ali ko potonejo ?olni z migranti. Poleg obiska na Lampedusi je pape? tudi med drugimi potovanji ve?krat izkazal bli?ino migrantom. Naj omenim begunsko tabori??e na Lezbosu, pa tudi v bli?nji prihodnosti jim bo sveti o?e namenil posebno pozornost: med apostolskim obiskom v Maroku konec meseca bo obiskal center Karitas za migrante, v Bolgariji pa begunsko tabori??e.«

Fran?i?ek: mo? miru, graditelj mostov

Ob spominu na odprtje svetih vrat v prestolnici Srednjeafri?ke republike, na spravo v Kolumbiji, begunce Rohingya v Aziji je Gisotti odgovoril na vpra?anje, ?e bi lahko vse te dogodke videli v lu?i prizadevanja pape?a Fran?i?ka za mir: »Vsekakor. Ko je bil pred ?estimi leti izvoljen, smo bili vsi za?udeni nad tem imenom "Fran?i?ek", Fran?i?ek Asi?ki, mo? miru, ubo?ec, ki si je vedno prizadeval z upanjem proti upanju za dialog; pomislimo na sre?anje s sultanom Malekom-al-Kamilom, katerega smo se spomnili med pape?evim obiskom Zdru?enih arabskih Emiratov. Fran?i?ek torej dobro udejanja ime, ki ga nosi, pa tudi svoje poslanstvo: pontifex namre? pomeni graditelj mostov. V?asih pozabljamo na to razse?nost, ki je lastna pape?em. Kot smo lahko velikokrat videli, ne le v besedah, ampak morda ?e bolj v dejanjih, Fran?i?ek tam, kjer so zidovi, poru?i opeke, da bi vmes zgradil mostove. To je ena izmed stalnic pontifikata, ki jo vidimo vsak dan.«

Jutranje homilije: srce pontifikata

Zatem je direktor ad interim Tiskovnega urada Svetega sede?a povedal, kak?en je pomen homilij med jutranjimi ma?ami v kapeli Doma sv. Marte: »Menim, da so srce pontifikata, saj pape? tam sre?a Bo?je ljudstvo v trenutku, ki je temeljnega pomena za duhovnika, za ?kofa, in pape? je ?kof rimske ?kofije. 

Preko sre?anja v evharistiji in z verniki nastanejo te homilije, ki so izredno nahajali??e – ?e namre? pogledamo pomembnej?e dokumente pontifikata, opazimo, da pogosto ti navajajo jutranje homilije ali so jih le-te navdihnile. Resni?no mislim, da tudi po ?estih letih lahko re?emo, da je to ena izmed najlep?ih, najnovej?ih stvari. Prav zato je srce pontifikata.«

Dialog vedno v povezavi s prijateljstvom

Ena od tematik, ki je posebej blizu svetemu o?etu, je dialog, kakor lahko vidimo v prijateljstvu z velikim imamom Al-Azharja in patriarhom Bartolomejem I.: »Pape? Fran?i?ek nam je ?e od prvih korakov svojega pontifikata govoril o "kulturi sre?anja", vidimo, da jo on udejanja predvsem preko teme prijateljstva. Zelo sem bil ganjen, ko sem imel prilo?nost videti prijateljstvo z velikim imamom Al-Tayyebom med obiskom v Abu Dhabiju; videl sem, da se oba zavedata, da je podpis skupne izjave prero?ko in pogumno dejanje, katerega sadove ?e pobiramo in jih bomo tudi v prihodnosti. Dialog je gotovo pape?u zelo pri srcu in ga vedno vidi v povezavi s prijateljstvom. Nikoli ne gre za dialog s to?no dolo?enim ciljem, ampak je dialog, ki se rodi iz sre?anja. To lahko gotovo re?emo v primeru velikega imama, pa tudi za mnoge verske in druge voditelje.«

Sre?anje o za??iti mladoletnih in vizija Cerkve

Alessandro Gisotti je nato spregovoril o sre?anju o za??iti mladoletnih ter o tem, kam vodijo spremembe, ki jih je pape? uvedel glede delovanja sinode: »To sre?anje je bilo potrebno. Mnogi so menili, da bi bilo morda bolje, da ga ne bi bilo, vendar pa je pape? pokazal prero?ki pogum. Prvi? je pred tako stra?nim ?kandalom, ki lahko pod dvom postavi ne le kredibilnost, ampak tudi samo poslanstvo Cerkve, ?elel sklicati vse predsednike ?kofovskih konferenc. S tem je ?elel predvsem re?i, da gre za globalen problem, ki potrebuje prav tako globalen odgovor.
Pape? ima vizijo Cerkve v izhodu in Cerkve, ki je kot poljska bolni?nica. 

To, da je Cerkev v izhodu, pomeni, da mora hoditi, vsa. In sinodalna pomeni hoditi skupaj. To je duh, v katerem Fran?i?ek ?ivi tudi razse?nost Pastirja, kakor je rekel ob izvolitvi pred ?estimi leti: z ljudstvom, pred ljudstvom, pa tudi sredi ljudstva, za ljudstvom, kakor bi moral dobri pastir vedno delati s svojo ?redo. Cerkev kot poljsko bolni?nico pa smo videli preko sre?anja o za??iti mladoletnih. Cerkev, ki se ima pogum skloniti nad rane ?ena in mo? na?ega ?asa. Lepo je misliti, da Cerkev ni le svetilnik, ki razsvetljuje na mestu, dale?, ampak bakla, ki razsvetljuje, vendar razsvetljuje tako, da hodi z Bo?jim ljudstvom.«

Pape? ohranja mir in vedrino

Ob koncu intervjuja pa je Gisotti odgovoril na vpra?anje, kaj ga je v teh ?estih letih ali v zadnjih dveh mesecih in pol, odkar je direktor ad interim Tiskovnega urada Svetega sede?a, pri pape?u Fran?i?ku najbolj nagovorilo: »Njegova vedrina. O?itno je, da se nahajamo v ob?utljivem trenutku – in tega ne moremo skriti, tudi pape? tega ne ?eli – posebej zaradi ?kandala zlorab. Vendar pa kljub temu, da se tega dobro zaveda ter pogumno soo?a situacijo, Fran?i?ek ohranja mir, vedrino. Zelo me je ganilo, ko sem ga od blizu videl v zasebnih trenutkih molitve, resni?no je ?lovek miru. Gre za mir, ki seveda ne prihaja od sveta, ampak od Boga. Tudi meni je ob ve? prilo?nostih v zadnjem ?asu rekel, naj ne pustim, da bi me stvari zagrenile, ampak naj bom veder. To re?e kot o?e, na zelo o?etovski na?in in mi da tudi mo? in pogum za pot naprej; v duhu upanja ter v zavedanju, da sveti o?e ?ivi s tako veliko mo?jo in vedrino ta trenutek in ju daje tudi nam.«