杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ob ?esti obletnici od izvolitve, pape?a Fran?i?ka ?aka leto polno pomembnih mednarodnih potovanj, ki je na za?etku in na koncu zaznamovano z dvema »sinodalnima« dogodkoma: s sre?anjem za za??ito mladoletnih, katerega so se februarja v Vatikanu udele?ili predsedniki ?kofovskih konferenc z vsega sveta, ter s posebno sinodo o Amazoniji, ki bo potekala – prav tako v Vatikanu – oktobra letos.

Pomemben vpliv je imelo nedavno potovanje v Zdru?ene arabske Emirate, kjer je rimski ?kof z velikim imamom Al-Azharja podpisal skupno izjavo. Gre za dokument, za katerega upamo, da bo lahko imel posledice na podro?ju verske svobode. Tematika ekumenizma bo zaznamovala apostolsko potovanje v Bolgarijo in Romunijo, medtem ko bo ?eleno, a ?e ne uradno potrjeno potovanje na Japonsko, lahko pomagalo pri obujanju spomina na opusto?enje, ki ga je povzro?ilo atomsko oro?je – kot opomin za sedanjost in prihodnost ?love?tva, ki do?ivlja »tretjo svetovno vojno po kosih«, o kateri pogosto govori pape?.

Ob pogledu na preteklo leto ne moremo pustiti ob strani ?kandalov zlorab, ki so se ponovno pojavili, ter notranjih razdeljenosti, ki so avgusta lani vodile nekdanjega nuncija Carla Mario Viganòja do tega, da je prav medtem, ko je sveti o?e obhajal evharistijo z ve? tiso? dru?inami v Dublinu, kjer je ponovno predlagal lepoto in vrednoto kr??anskega zakona, javno zahteval pape?ev odstop zaradi ravnanja v primeru McCarrick. Sredi teh situacij je rimski ?kof prosil vernike po vsem svetu, naj v Marijinem mesecu oktobru vsak dan molijo ro?ni venec, da bi se zdru?ili »v ob?estvu ter pokori, kot Bo?je ljudstvo, v pro?nji Sveti Bo?ji Materi in svetemu nadangelu Mihaelu, naj varujeta Cerkev pred hudi?em, ki nas ho?e vedno lo?iti od Boga in med seboj«. Tako podrobno opisane pro?nje v nedavni zgodovini Cerkve ?e ni bilo. S svojimi besedami in pozivom Bo?jemu ljudstvu, naj moli, da bi ostala Cerkev enotna, je pape? Fran?i?ek pomagal razumeti resnost situacije, hkrati pa je tudi izrazil kr??ansko zavedanje, da ne obstajajo ?love?ka sredstva, ki bi mogla zagotoviti izhod.

?e enkrat je pape? opozoril na bistveno: Cerkve ne tvorijo super-junaki (niti super-pape?) in ne gre naprej v mo?i svojih ?love?kih virov ali strategij. Cerkev ve, da je hudi? prisoten na svetu, da obstaja izvirni greh in da zato, da bi bili re?eni, potrebujemo pomo? od zgoraj. Ponavljanje tega ne pomeni zmanj?ati osebnih odgovornosti posameznikov in tudi institucije, ampak jih postaviti v njihov realni kontekst.

»S to pro?njo za pripro?njo« ? je bilo zapisano v vatikanskem uradnem sporo?ilu s pape?evo ?eljo glede molitve ro?nega venca oktobra lani ? »sveti o?e prosi vernike vsega sveta, naj molijo, da bi Sveta Bo?ja Mati postavila Cerkev pod svoj varen pla??: da bi jo obvarovala pred napadi hudi?a, ki je veliki to?nik, in da bi se hkrati vedno bolj zavedala zlorab ter napak, storjenih v sedanjosti in preteklosti.«

V sedanjosti in preteklosti, saj bi bilo napa?no »zvaliti« krivdo na tiste, ki so bili pred nami in se predstaviti kot »?isti«. Tudi danes mora Cerkev prositi nekoga Drugega, da bi bila osvobojena zla. Gre za stvarnost, na katero pape? Fran?i?ek, tako kot njegovi predhodniki, nenehno spominja.

Cerkev se ne osvobodi sama zla, ki jo pesti. Tudi iz stra?nega brezna spolnih zlorab s strani klerikov in redovnikov ni mogo?e izstopiti v mo?i procesov samoo?i??enja in ?e toliko manj tako, da bi se zaupali tistemu, ki si je podelil vlogo o?i??evalca. Vedno u?inkovitej?i predpisi, odgovornosti in transparentnost so potrebni, celo nujni, vendar pa ne bodo nikoli zadostovali. Pape? nas danes namre?  spominja, da Cerkev ni samozadostna in pri?uje evangelij mnogim ranjenim mo?em in ?enam dana?njega ?asa prav zato, ker se tudi ona sama prepozna kot tista, ki prosja?i za ozdravljenje, kot tista, ki je potrebna usmiljenja in odpu??anja svojega Gospoda. Pape?, ki sam sebe imenuje »gre?nik, ki mu je bilo odpu??eno«, s tem ko sledi nauku cerkvenih o?etov in svojega predhodnika Benedikta XVI., tega bistvenega in tako aktualnega elementa kr??anske vere morda ni nikoli prej izpri?al tako kot prav v zahtevnem ?estem letu pontifikata.