Beatifikacija Edvarda Profittlicha
P. Arturo Sosa DJ
Dragi tovari?i. V tem jubilejnem letu, ki ga praznuje Cerkev, z veseljem sporo?am, da bo 6. septembra v Talinu v Estoniji beatificiran Edvard Profittlich, mu?enec (? 1942), nad?kof in ?lan Dru?be Jezusove.
Edvard Profittlich se je rodil 11. septembra 1890 v vasi Birresdorf v Nem?iji kot osmi od desetih otrok po?tenih in pridnih kmetov v Porenju. Vsakdanje ?ivljenje v njihovem skromnem domu je bilo globoko zakoreninjeno v katoli?ki veri in njenem izra?anju skozi zakramente, pobo?nosti in druge prakse. ?eprav sta star?a upala, da bo Edvard skrbel za dru?insko kmetijo, se je odzval Bo?jemu klicu k duhovni?tvu in leta 1912, pri 22 letih, vstopil v ?kofijsko semeni??e v Trierju. Njegov dvanajst let starej?i brat Peter, je vstopil v jezuitski noviciat, bil poslan v São Leopoldo (Brazilija), posve?en v duhovnika in umrl pri 37 letih, potem ko se je posvetil temu poslanstvu dale? od domovine. Nedvomno je predstavljal oporno to?ko za Edvarda, ki je leta 1913 prav tako za?util klic v Dru?bo Jezusovo in za?el svojo vzgojo na Nizozemskem. Kljub temu je ?kofija Trier vedno cenila spomin na duhovnika, ki bo kmalu beatificiran.
Dru?ba Jezusova je bila izgnana iz Nem?ije, zapletene politi?ne razmere pa so jezuite prisilile k izobra?evanju v tujini. Edvard Profittlich je ?tudiral filozofijo in teologijo v Valkenburgu (Nizozemska), kar je moral prekiniti zaradi enoletnega socialnega dela v voja?ki bolni?nici v Verviersu (Belgija) sredi prve svetovne vojne v letih 1916–1917. Leta pozneje je nem?ka vlada mladega Profittlicha odlikovala za velikodu?no oskrbo, ki jo je nudil ?rtvam vojne v tem zdravstvenem centru.
V duhovnika je bil posve?en 27. avgusta 1922 v Valkenburgu, tri dni kasneje pa je daroval svojo prvo ma?o v svoji dr?avi. Leta 1923 in 1924 je nadaljeval ?tudij filozofije in dogmati?ne teologije na Collegium Maximum Presvetega Srca Jezusovega v Krakovu na Poljskem. Teko?e znanje jezikov in ljubezen do literature mu je pomagala pri u?enju ve? jezikov, vklju?no s polj??ino, kar mu je koristilo za ?tudij in vsakdanje ?ivljenje. Rastel je tudi v pobo?nosti do Marije in Presvetega Srca, duhovnosti, ki jo je kasneje ?iril v Estoniji. Po tretji preizku?nji je bil od leta 1925 do 1928 v Opolah (danes na Poljskem) in od leta 1928 do 1930 v Hamburgu v Nem?iji, kjer je spomin na njegovo pastoralno delo ?e vedno ?iv. Slovesne zaobljube je izrekel 2. februarja 1930. Konec istega leta je prejel nalogo, ki ga je zaposlovala naslednjih deset let: v Estoniji, kot ?upnik cerkve svetih Petra in Pavla v Talinu.
Kmalu zatem, pri 40 letih, je bil o?e Profittlich imenovan za voditelja Katoli?ke Cerkve v Estoniji. 31. maja 1931 ga je pape? Pij XI. imenoval za drugega apostolskega administratorja v zgodovini dr?ave. Takrat je imela »Marijina de?ela« – kot je bila Estonija znana ?e stoletja, naziv, ki ga je med svojim apostolskim obiskom leta 2018 omenil tudi pape? Fran?i?ek – le tiso? katoli?anov. Edvard Profittlich si je neutrudno prizadeval za rast estonske Cerkve, ki je vklju?evala tudi poljske in nem?ke ?lane: gradil je cerkve, distribuiral knjige in versko gradivo, apostolat je izvajal preko tiska in ustvarjal mese?no publikacijo, spodbujal je kr??ansko enotnost v sodelovanju s protestantsko in pravoslavno Cerkvijo, skrbel za dru?ine in mlade ter se ukvarjal s katehezo za odrasle ... Na? jezuitski sobrat je hitro postal znan po svojem pridiganju ter teolo?kih in pastoralnih spisih. Leta 1935 je pridobil estonsko dr?avljanstvo.
Leta 1936 se je Sveti sede? po skrbnem premisleku odlo?il, da »Marijina de?ela« dobi nad?kofa, in po tem, ko ga je Pij XI. imenoval, je bil 27. decembra istega leta posve?en. Njegovo ?kofovsko geslo je bilo fides et pax. Ve? kot 3000 katoli?anov je dobilo novega pastirja. Zakramentalne dejavnosti, socialna in izobra?evalna pomo?, pa tudi lokalni duhovni?ki poklici in ?tevilo redovnikov so se pove?evali. Apostolski administrator je potoval po vsej dr?avi in ??iskal pomo? tudi v tujini. Verska praksa in ?tevilo vernikov sta se pove?evala.
Leta 1940 se je za majhno katoli?ko skupnost in njenega nad?kofa za?el kri?ev pot. Dve okupaciji Sovjetske zveze (1940–1941 in 1944–1991), ki sta se prepletali z nem?ko okupacijo (1941–1944), sta spremenili usodo naroda. Zaradi njegovega porekla so mu ponudili mo?nost, da se vrne v Nem?ijo. Kako naj se nad?kof odzove na to situacijo? Izbira ni bila lahka. Mo?nosti za pastoralno delovanje v Estoniji so bile zaradi sovjetske okupacije vse bolj omejene in ovirane. Po dolgotrajnem osebnem razlo?evanju in posvetovanjih z Rimom ter po tem, ko mu je pape? Pij XII. prepustil kon?no odlo?itev, se je Edvard Profittlich odlo?il, da ostane s svojimi katoli?ani v Estoniji. 8. februarja 1941 je o svoji odlo?itvi obvestil svojo dru?ino v Nem?iji. Velja citirati del njegovega pisma:
»?eprav prihodnost s ?love?kega vidika ni videti svetla, sem se odlo?il ostati. Navsezadnje je prav, da je pastir s svojo ?redo in z njo deli veselje in trpljenje. Moram re?i, da ?eprav sem za to odlo?itev potreboval ve? tednov, je nisem sprejel iz strahu ali oklevanja, temve? z velikim veseljem. In ko mi je kon?no postalo jasno, da moram ostati, je bilo moje veselje tako veliko, da sem s hvale?nostjo in veseljem molil Te Deum. Na splo?no sem Bo?jo milost ?util tako mo?no v svoji du?i, da sem se le redko po?util tako sre?nega kot tisti ?etrtek popoldne po odlo?itvi; in nikoli nisem obhajal svete ma?e s tako predanostjo kot naslednji petek. ?elel sem vsem povedati, kako dober je Bog do nas, ko se mu popolnoma predamo; kako sre?ni smo lahko, ko smo pripravljeni vse – svojo svobodo in svoje ?ivljenje – dati Kristusu. Prepri?an sem, da je v tem ?asu veliko ljudi molilo zame in prosilo Boga, naj mi poka?e pravo pot in mi obilno podeli svojo milost. (…) Kaj prina?a prihodnost, ne vem. Nih?e ne more z gotovostjo napovedati razpleta dogodkov. Vendar sem o enem zdaj prepri?an: Bo?ja volja zame je, da ostanem tukaj, in to me osre?uje in me navdaja z velikim upanjem, da gledam v prihodnost. Karkoli se zgodi, vem, da bo Bog z mano. Zato bo vse v redu. In moje ?ivljenje – in ?e bo, celo moja smrt – bo ?ivljenje in smrt za Kristusa. (…) To bi bila najve?ja izpolnitev mojega ?ivljenja«.
V no?i 27. junija 1941 so Edvarda Profittlicha aretirali in deportirali v Kirov v Rusiji. Po hudem mu?enju in te?kih zasli?anjih so ga uradno obto?ili vohunjenja in kontrarevolucionarnih dejavnosti proti Sovjetski zvezi ter obsodili na smrt. Njegova prito?ba je bila zavrnjena. Kot se je izvedelo ?ele mnogo let pozneje, je zaradi slabega ravnanja, ki ga je utrpel v zaporu, umrl 22. februarja 1942, preden je bila kazen izvr?ena.
Bogu se zahvaljujemo za ?ivljenje in dar tega novega bla?enega Cerkvi in ??prosimo Marijo, Kraljico Dru?be Jezusove, naj nas zdru?i s svojim Sinom, ki nosi kri?, in naj nas spremlja s svojo pripro?njo na poti miru in sprave.
Bratsko v Kristusu,
Arturo Sosa DJ,
vrhovni predstojnik.
Rim, 22. avgust 2025
