杏MAP导航

Med ma拧o v Hiro拧imi, ki jo je kardinal daroval na samo obletnico eksplozije, 6. avgusta, je dejal, da kr拧膷anski odgovor na to nepredstavljivo uni膷enje, do katerega je pri拧lo pred 80. leti, zahteva »ustvarjanje veri啪nih reakcij miru in sprave, skupno hojo kot ljudstvo v eksodusu, odpoved nacionalizmom in rivalstvu, poslu拧anje zgodb drug drugega in gradnjo prostora, kjer nih膷e ni izklju膷en«.

Nad拧kof Cupich je poudaril tudi prispevek Cerkve k skupnemu dobremu: »Na拧a sinodalna izku拧nja svetu ponuja konkreten zgled: nau膷iti se poslu拧ati drug drugega, se pogovarjati, spo拧tovati drug drugega. To je skupna pot do miru in do notranje osvoboditve.« Dejal je 拧e, da v svetu, ki je zaznamovan s svetovno vojno po ko拧膷kih, nih膷e ni varen, dokler ni miru v vseh delih sveta. »Pred osemdesetimi leti je bil svet pri膷a zaskrbljujo膷i zlorabi 膷love拧kega genija, ki se ga je usmerilo v uni膷enje. Danes smo tukaj v Hiro拧imi poklicani, da ta genij uporabimo za za拧膷ito sebe in gradnjo poti miru.«

V Nagasakiju - kamor so ZDA odvrgle atomsko bombo 9. avgusta 1945 - je v 膷etrtek, 7. avgusta, potekal medverski simpozij o jedrskih vpra拧anjih in miru na svetu. Med govorniki je bil tudi kardinal Cupich, ki je spregovoril o zgodovinskem ozadju tragi膷nih dogodkov, ki so vodili do nepredstavljivega uni膷enja mnogih nedol啪nih 啪ivljenj.

»膶utim poni啪nost, ko se zavem, da tukaj nisem le kot pastoralni vodja Katoli拧ke cerkve, ampak tudi kot ameri拧ki dr啪avljan,« je dejal 膷ika拧ki nad拧kof. »Dovolite mi, da z vami delim svoje misli o dejanjih moje dr啪ave leta 1945. Verjamem, da je bila odlo膷itev o uporabi atomskih bomb na Hiro拧imo in Nagasaki, zaradi opustitve temeljnega na膷ela mednarodnega prava in moralnega izro膷ila moje Cerkve, globoko napa膷na. 沤enevske konvencije in teorija pravi膷ne vojne trdijo, da je treba potegniti mejo med nedol啪nimi ljudmi in posamezniki, ki so zaradi svoje vloge v vojnih prizadevanjih dovzetni za namerni napad.«

Kardinal je spomnil, da je leta 1945 bil cilj skraj拧ati vojno, ki je trajala 啪e leta, in so bile smrti civilistov obravnavane kot del vojnih stro拧kov. »Tako so ZDA na pacifi拧kem prizori拧膷u delovale po strategiji, ki je v vseh pogledih postala prakti膷no totalna vojna. V tednih pred atomskim bombardiranjem so Zdru啪ene dr啪ave vodile smrtonosno zra膷no kampanjo z za啪igalnimi bombami proti 拧tevilnim naseljenim sredi拧膷em na Japonskem. Pravzaprav je bil eden od razlogov za izbiro Hiro拧ime in Nagasakija na seznam potencialnih tar膷 ta, da je bilo toliko drugih japonskih mest 啪e hudo po拧kodovanih in psiholo拧ki vpliv atomskih bomb ne bi bil tako velik, 膷e bi bile uporabljene na teh 啪e opusto拧enih obmo膷jih.«

Zgodovinarji potrjujejo, da se predsednik Harry Truman ni s te啪avo odlo膷il za uporabo atomskih bomb. Bomba je zanj bila voja拧ko oro啪je in nikoli ni dvomil, da jo je bilo treba uporabiti. Tudi med ameri拧kim narodom je obstajala 拧iroka podpora bombardiranju in v majhnem krogu civilnih in voja拧kih uradnikov, odgovornih za razvoj in uporabo atomskega oro啪ja, je bilo malo dvomov o odlo膷itvi.

Kardinal Cupich je zatrdil, da se je v teh osemdesetih letih od usodnih atomskih bombnih napadov javno mnenje v ZDA spremenilo. Dvotretjinska ve膷ina Ameri膷anov danes ne odobrava Trumanove odlo膷itve. V teh letih so se okrepili tudi prijateljski odnosi med Japonsko in Zdru啪enimi dr啪avami. Pa vendar 鈥� z ob啪alovanjem dodaja kardinal 鈥� danes ve膷ina ameri拧kih dr啪avljanov 拧e vedno podpira uporabo jedrskega oro啪ja v primeru gro啪nje ameri拧ki vojski. Raziskave javnega mnenja namre膷 ka啪ejo, da se »strinjanje ameri拧ke javnosti  z uporabo jedrskega oro啪ja in namernim ubijanjem tujih civilistov od leta 1945 ni toliko spremenilo, kot so domnevali mnogi znanstveniki«. »膶e so ogro啪ena 啪ivljenja ameri拧kih vojakov, ameri拧ka javnost meni, da uporaba jedrskega oro啪ja ni prepovedana. Ve膷ina Ameri膷anov daje prednost hitri zmagi v vojni in re拧evanju 啪ivljenj ameri拧kih vojakov, 膷etudi to pomeni ubiti veliko 拧tevilo tujih civilistov.«

膶ika拧ki nad拧kof je v ospredje postavil moralno pojmovanje pravi膷ne vojne, ki odpira vpra拧anje o tem, kako, zakaj in kdaj voditi vojno. »Ko se danes zbiramo, da bi se spomnili bombardiranja Nagasakija in Hiro拧ime, se spomnimo, da je pravi problem najti ljudi, ki so tako predani moralnim omejitvam vojskovanja, da so dejanja namernega ubijanja nedol啪nih nepredstavljiva in jih nikoli ne smemo obravnavati kot sicer ob啪alovanja vreden, a koristen na膷in za skraj拧anje vojne,« je poudaril. Pojmovanje pravi膷ne vojne mora biti »vir moralne formacije ne le vojske, temve膷 tudi celotnega prebivalstva naroda. Pomagati ljudem, da se uprejo idejam ma拧膷evanja, sovra拧tva, etnocentrizma in nacionalizma, bi moralo biti nujen element pri vsaki artikulaciji pravi膷ne vojne. Da bi pojem pravi膷ne vojne ostal verodostojen moralni pristop, jo je treba umestiti v 拧ir拧i kontekst etike solidarnosti, ki daje prednost gradnji miru. To si je prizadevala dose膷i Katoli拧ka cerkev z govorjenjem o celostni razoro啪itvi.«

Kardinal je izpostavil prizadevanje Dikasterija za spodbujanje celostnega 膷lovekovega razvoja, da razvije perspektivo o razoro啪itvi, ki presega ozko osredoto膷enost na oro啪je in upo拧teva ne le voja拧ke vidike, ampak tudi socialne, ekonomske in ekolo拧ke razse啪nosti razoro啪itve. »Bolj celosten, integralen pristop ume拧膷a razoro啪itev v 拧ir拧o skrb za mir in potrebo po obravnavanju globljih vzrokov na拧e odvisnosti od jedrskega oro啪ja,« je poudaril in dodal, da bi morali »dati prednost nenasilju pri oblikovanju celostnega pristopa h katoli拧kemu nauku o konfliktih, pri 膷emer bi teorija pravi膷ne vojne, osredoto膷ena na oro啪je, imela bolj sekundarno vlogo«, pri 膷emer se je skliceval na besede pape啪a Fran膷i拧ka, da smo se namre膷 predolgo zana拧ali na jedrsko oro啪je kot »la啪en ob膷utek varnosti«.

»Uporaba gro啪enj, ki je bistvo strategije jedrskega zastra拧evanja, nikoli ne more pripeljati do mirnega sobivanja med narodi, ki pa ga lahko ustvari etika, ki jo navdihujejo solidarnost, pristen razvoj in 膷lovekove pravice. Narodi, kot je moja domovina Zdru啪ene dr啪ave Amerike, so si prizadevali najti varnost z jedrskimi zalogami. To nas je pripeljalo do neprijetne resni膷nosti oboro啪enih spopadov med narodi, ki smo jih zamenjali za pristen mir.«

»Pristen mir je ve膷 kot le zastra拧ujo膷e premirje. 膶love拧tvo si mora prizadevati za konec jedrske oboro啪evalne tekme, saj je to tekma, v kateri nih膷e ne more zares zmagati, lahko pa jo dejansko izgubi ne拧teto milijonov ljudi.«

Kardinal je sklenil z zahvalo za pri膷evanje hibaku拧, »prero拧kih glasov pre啪ivelih atomskih bombnih napadov, ki so bili desetletja zagovorniki miru«. »Njihovo prizadevanje na lokalni ravni je ravno tisto, kar potrebujemo za spodbujanje javnega ozra膷ja gradnje miru in celovite razoro啪itve. Vzrok je preve膷 pomemben, da bi ga prepustili na拧im politikom in vojski, ne da bi pri tem zmanj拧ali njihovo dragoceno vlogo. Toda mi kot dr啪avljani moramo izpolniti svojo vlogo, zlasti tisti, ki imamo sre膷o, da 啪ivimo v demokracijah, kjer sta javni govor in delovanje za拧膷itena in spodbujana.« Obnovil je poziv pape啪a Leona XIV., da se moramo za vsako ceno izogniti uporabi oro啪ja, iskati dialog po diplomatski poti ter sodelovati pri iskanju re拧itev.