杏MAP导航

Med ma?o v Hiro?imi, ki jo je kardinal daroval na samo obletnico eksplozije, 6. avgusta, je dejal, da kr??anski odgovor na to nepredstavljivo uni?enje, do katerega je pri?lo pred 80. leti, zahteva »ustvarjanje veri?nih reakcij miru in sprave, skupno hojo kot ljudstvo v eksodusu, odpoved nacionalizmom in rivalstvu, poslu?anje zgodb drug drugega in gradnjo prostora, kjer nih?e ni izklju?en«.

Nad?kof Cupich je poudaril tudi prispevek Cerkve k skupnemu dobremu: »Na?a sinodalna izku?nja svetu ponuja konkreten zgled: nau?iti se poslu?ati drug drugega, se pogovarjati, spo?tovati drug drugega. To je skupna pot do miru in do notranje osvoboditve.« Dejal je ?e, da v svetu, ki je zaznamovan s svetovno vojno po ko??kih, nih?e ni varen, dokler ni miru v vseh delih sveta. »Pred osemdesetimi leti je bil svet pri?a zaskrbljujo?i zlorabi ?love?kega genija, ki se ga je usmerilo v uni?enje. Danes smo tukaj v Hiro?imi poklicani, da ta genij uporabimo za za??ito sebe in gradnjo poti miru.«

V Nagasakiju - kamor so ZDA odvrgle atomsko bombo 9. avgusta 1945 - je v ?etrtek, 7. avgusta, potekal medverski simpozij o jedrskih vpra?anjih in miru na svetu. Med govorniki je bil tudi kardinal Cupich, ki je spregovoril o zgodovinskem ozadju tragi?nih dogodkov, ki so vodili do nepredstavljivega uni?enja mnogih nedol?nih ?ivljenj.

»?utim poni?nost, ko se zavem, da tukaj nisem le kot pastoralni vodja Katoli?ke cerkve, ampak tudi kot ameri?ki dr?avljan,« je dejal ?ika?ki nad?kof. »Dovolite mi, da z vami delim svoje misli o dejanjih moje dr?ave leta 1945. Verjamem, da je bila odlo?itev o uporabi atomskih bomb na Hiro?imo in Nagasaki, zaradi opustitve temeljnega na?ela mednarodnega prava in moralnega izro?ila moje Cerkve, globoko napa?na. ?enevske konvencije in teorija pravi?ne vojne trdijo, da je treba potegniti mejo med nedol?nimi ljudmi in posamezniki, ki so zaradi svoje vloge v vojnih prizadevanjih dovzetni za namerni napad.«

Kardinal je spomnil, da je leta 1945 bil cilj skraj?ati vojno, ki je trajala ?e leta, in so bile smrti civilistov obravnavane kot del vojnih stro?kov. »Tako so ZDA na pacifi?kem prizori??u delovale po strategiji, ki je v vseh pogledih postala prakti?no totalna vojna. V tednih pred atomskim bombardiranjem so Zdru?ene dr?ave vodile smrtonosno zra?no kampanjo z za?igalnimi bombami proti ?tevilnim naseljenim sredi??em na Japonskem. Pravzaprav je bil eden od razlogov za izbiro Hiro?ime in Nagasakija na seznam potencialnih tar? ta, da je bilo toliko drugih japonskih mest ?e hudo po?kodovanih in psiholo?ki vpliv atomskih bomb ne bi bil tako velik, ?e bi bile uporabljene na teh ?e opusto?enih obmo?jih.«

Zgodovinarji potrjujejo, da se predsednik Harry Truman ni s te?avo odlo?il za uporabo atomskih bomb. Bomba je zanj bila voja?ko oro?je in nikoli ni dvomil, da jo je bilo treba uporabiti. Tudi med ameri?kim narodom je obstajala ?iroka podpora bombardiranju in v majhnem krogu civilnih in voja?kih uradnikov, odgovornih za razvoj in uporabo atomskega oro?ja, je bilo malo dvomov o odlo?itvi.

Kardinal Cupich je zatrdil, da se je v teh osemdesetih letih od usodnih atomskih bombnih napadov javno mnenje v ZDA spremenilo. Dvotretjinska ve?ina Ameri?anov danes ne odobrava Trumanove odlo?itve. V teh letih so se okrepili tudi prijateljski odnosi med Japonsko in Zdru?enimi dr?avami. Pa vendar – z ob?alovanjem dodaja kardinal – danes ve?ina ameri?kih dr?avljanov ?e vedno podpira uporabo jedrskega oro?ja v primeru gro?nje ameri?ki vojski. Raziskave javnega mnenja namre? ka?ejo, da se »strinjanje ameri?ke javnosti  z uporabo jedrskega oro?ja in namernim ubijanjem tujih civilistov od leta 1945 ni toliko spremenilo, kot so domnevali mnogi znanstveniki«. »?e so ogro?ena ?ivljenja ameri?kih vojakov, ameri?ka javnost meni, da uporaba jedrskega oro?ja ni prepovedana. Ve?ina Ameri?anov daje prednost hitri zmagi v vojni in re?evanju ?ivljenj ameri?kih vojakov, ?etudi to pomeni ubiti veliko ?tevilo tujih civilistov.«

?ika?ki nad?kof je v ospredje postavil moralno pojmovanje pravi?ne vojne, ki odpira vpra?anje o tem, kako, zakaj in kdaj voditi vojno. »Ko se danes zbiramo, da bi se spomnili bombardiranja Nagasakija in Hiro?ime, se spomnimo, da je pravi problem najti ljudi, ki so tako predani moralnim omejitvam vojskovanja, da so dejanja namernega ubijanja nedol?nih nepredstavljiva in jih nikoli ne smemo obravnavati kot sicer ob?alovanja vreden, a koristen na?in za skraj?anje vojne,« je poudaril. Pojmovanje pravi?ne vojne mora biti »vir moralne formacije ne le vojske, temve? tudi celotnega prebivalstva naroda. Pomagati ljudem, da se uprejo idejam ma??evanja, sovra?tva, etnocentrizma in nacionalizma, bi moralo biti nujen element pri vsaki artikulaciji pravi?ne vojne. Da bi pojem pravi?ne vojne ostal verodostojen moralni pristop, jo je treba umestiti v ?ir?i kontekst etike solidarnosti, ki daje prednost gradnji miru. To si je prizadevala dose?i Katoli?ka cerkev z govorjenjem o celostni razoro?itvi.«

Kardinal je izpostavil prizadevanje Dikasterija za spodbujanje celostnega ?lovekovega razvoja, da razvije perspektivo o razoro?itvi, ki presega ozko osredoto?enost na oro?je in upo?teva ne le voja?ke vidike, ampak tudi socialne, ekonomske in ekolo?ke razse?nosti razoro?itve. »Bolj celosten, integralen pristop ume??a razoro?itev v ?ir?o skrb za mir in potrebo po obravnavanju globljih vzrokov na?e odvisnosti od jedrskega oro?ja,« je poudaril in dodal, da bi morali »dati prednost nenasilju pri oblikovanju celostnega pristopa h katoli?kemu nauku o konfliktih, pri ?emer bi teorija pravi?ne vojne, osredoto?ena na oro?je, imela bolj sekundarno vlogo«, pri ?emer se je skliceval na besede pape?a Fran?i?ka, da smo se namre? predolgo zana?ali na jedrsko oro?je kot »la?en ob?utek varnosti«.

»Uporaba gro?enj, ki je bistvo strategije jedrskega zastra?evanja, nikoli ne more pripeljati do mirnega sobivanja med narodi, ki pa ga lahko ustvari etika, ki jo navdihujejo solidarnost, pristen razvoj in ?lovekove pravice. Narodi, kot je moja domovina Zdru?ene dr?ave Amerike, so si prizadevali najti varnost z jedrskimi zalogami. To nas je pripeljalo do neprijetne resni?nosti oboro?enih spopadov med narodi, ki smo jih zamenjali za pristen mir.«

»Pristen mir je ve? kot le zastra?ujo?e premirje. ?love?tvo si mora prizadevati za konec jedrske oboro?evalne tekme, saj je to tekma, v kateri nih?e ne more zares zmagati, lahko pa jo dejansko izgubi ne?teto milijonov ljudi.«

Kardinal je sklenil z zahvalo za pri?evanje hibaku?, »prero?kih glasov pre?ivelih atomskih bombnih napadov, ki so bili desetletja zagovorniki miru«. »Njihovo prizadevanje na lokalni ravni je ravno tisto, kar potrebujemo za spodbujanje javnega ozra?ja gradnje miru in celovite razoro?itve. Vzrok je preve? pomemben, da bi ga prepustili na?im politikom in vojski, ne da bi pri tem zmanj?ali njihovo dragoceno vlogo. Toda mi kot dr?avljani moramo izpolniti svojo vlogo, zlasti tisti, ki imamo sre?o, da ?ivimo v demokracijah, kjer sta javni govor in delovanje za??itena in spodbujana.« Obnovil je poziv pape?a Leona XIV., da se moramo za vsako ceno izogniti uporabi oro?ja, iskati dialog po diplomatski poti ter sodelovati pri iskanju re?itev.