MAP

Ukrajinski škof Bohdan Manyshyn Ukrajinski škof Bohdan Manyshyn 

Ukrajina, vodja vojaških kaplanov: Vojakom in družinam pomagamo, da si opomorejo od vojnega zla

Monsinjor Bohdan Manyshyn, pomožni duhovnik eparhije Stryi in vodja oddelka za vojaške kaplane ukrajinske grkokatoliške Cerkve, je ob koncu dela sinode v Rimu predstavil različne pobude za podporo tistim, ki so se vrnili s fronte ali izgubili svojca: »Poskušamo si zapomniti, da tudi ko trpimo, lahko vedno ponudimo roko tistim, ki so na slabšem. Mi smo tisti, ki jih potrebujemo, in s tem, ko jim služimo, vidimo, koliko smo kristjani.«

Svitlana Dukhovych – Vatikan

»Nekdo, ki je bil v vojni, se domov nikoli ne vrne takšen, kot je bil prej, vendar to globoko izkušnjo lahko preoblikuje v držo, ki želi prinašati mir.« Monsinjor Bohdan Manyshyn je pomožni škof eparhije Stryi na zahodu Ukrajine in vodja vojaške kaplanije oddelka ukrajinske grkokatoliške Cerkve. »Danes smo kaplani, pa tudi prostovoljci, zdravniki in družine vojaškega osebja tisti, ki stojimo na ločnici med mirom in vojno, in moramo poskrbeti, da ljudje vojne ne prinesejo s seboj domov,« pravi v pogovoru za vatikanske medije ob koncu dela škofovske sinode ukrajinske grkokatoliške Cerkve, ki je potekala v Rimu od 30. junija do 10. julija na temo Pastorala družine v vojnih razmerah. »Nepogrešljiv pogoj za spremljanje teh družin in drugih ljudi v težavah je zavedanje, da smo mi tisti, ki jih potrebujemo: s služenjem njim lahko vidimo, koliko smo kristjani, kako blizu smo Bogu, kako zelo se čutimo ljubljene in znamo ljubiti.«

Projekti, pobude, tečaji usposabljanja

Med pobudami Oddelka za vojaško kaplanijo v podporo družinam vojakov je tudi projekt Žene junakov, ki ga vodi Natalia Dubchak, nekdanja vojakinja in mati vojaka, ki je padel v vojni. Pobuda vključuje tečaje usposabljanja in srečanja, predvsem pa oblikovanje skupnosti: teh družinskih krogov, družin vojakov, je že več kot sedemindvajset. »Iščemo metode in pristope, s katerimi bi tem ljudem pomagali zaceliti vojne rane, jim dali čas za žalovanje, da bi se spomnili, da lahko, tudi ko trpimo, vedno ponudimo roko tistim, ki so na slabšem. To nam bo pomagalo, da se dvignemo,« pojasnjuje monsinjor Manyshyn.

Zbiranje darov za psihološko svetovanje

Eparhija poskuša nuditi podporo tudi družinam pogrešanih in padlih vojakov: »Leta 2016 smo začeli postno pobudo za zbiranje denarja v sklad, prek katerega zagotavljamo pomoč, vključno s psihološkim svetovanjem za odrasle in otroke. Vodimo podporne skupine, organiziramo romanja. Pomembno je, da svojci vojakov začutijo, da njihova žrtev ni zaman, da jim nekdo stoji ob strani in pravi: “Želimo biti del vašega življenja in se čutiti del vaše žrtve. Žrtve, ki ni bila zaman.”.«

Bolečini dati smisel

Za tiste, ki so izgubili ljubljene osebe, je ključno osmisliti bolečino, poudarja monsinjor Manyshyn: »Nihče se ne more izogniti trpljenju, toda oseba, za katero vera pomeni odnos z Bogom, se lahko pripravi, da prestopi prag upanja, kot je dejal Janez Pavel II., in nato prag večnosti. Vsako trpljenje je rojstvo nečesa novega, vendar smo mi tisti, ki moramo najti smisel. Če tega ne storimo, pademo v obup. Vendar pa ne smemo zavračati tega, kar je človeško, saj nas je Bog ustvaril s čustvi, s solzami. Obdobje, ki ga doživlja Ukrajina, je obdobje žalovanja in mi ga moramo znati živeti. Ključnega pomena pa je, da tistih, ki doživljajo izgubo, ne pustimo samih, ampak jim zagotavljamo podporo. Pogosto je dovolj že to, da smo preprosto tam.«

torek, 15. julij 2025, 14:30