Ukrajina, v temi vojne spremljati mlade na poti upanja
Vatican News
»Ko 膷lovek razume, da je prava smer tista pot, ki vodi k lu膷i, resnici in Kristusu, se vse ostalo nekako postavi na svoje mesto,« pravi Ivan Sichkaryk, ki se v Ternopilu posve膷a pastoralnemu delu. »Na拧e mesto je precej oddaljeno od frontne 膷rte, toda v zadnjih tednih so se ruski zra膷ni napadi po vsej dr啪avi okrepili in na拧a 啪ivljenja prekinja zvok siren in hrup eksplozij,« pojasnjuje. V neprespanih no膷eh prevladuje strah. »Strah ne le zase, ampak za 啪ivljenja svojih bli啪njih, prijateljev in nato za Cerkev, 啪upnijo, semeni拧膷e, dr啪avljane. Nikoli ne ve拧, kam bo padla raketa, in edina misel je: Bog, re拧i nas, pomagaj nam.«
Starej拧i sin Volodimir, ki je pred kratkim dopolnil 18 let, je 拧tudent. Pravi, da se ob vsaki sireni za zra膷ni napad pouk prekine, ter doda, da vendarle imajo 拧e vedno sre膷o, da se ga lahko osebno udele啪ijo. V regijah, ki so bli啪je voja拧kemu obmo膷ju, u膷enje poteka izklju膷no prek spleta. 膶eprav vojna traja 啪e tri leta in pol, se ljudje trudijo ohraniti vsaj malo vsakdanjega 啪ivljenja, tudi mladi. Vendar pa sta tesnoba in strah vedno prisotna.
Kljub vsemu pa zaupanje v Boga iz dneva v dan raste in ljudem pomaga, da se uprejo ob膷utku nemo膷i, poudarja Ivan Sichkaryk: »Vsak dan, ko molimo h Gospodu med bogoslu啪jem, ko blagoslavljamo ranjence v bolni拧nicah, pomagamo na拧im vojakom, ki so se vrnili v 啪upnijo, ali se pogovarjamo z otroki, ki so izgubili enega od star拧ev, vidimo, da Bog 啪eli, da mu popolnoma zaupamo. Zavedati se, da smo del Gospodovih na膷rtov, nam pomaga, da pridobimo novo zavedanje o vrednosti 啪ivljenja. 膶e se tega zavedate, potem veste tudi, da je naslednji korak rast v veri, ljubezni in karitativnosti do drugih.«
V Ukrajini, tako kot v drugih 啪upnijah in skupnostih po svetu, so mladi v pripravah na jubilej razmi拧ljali o upanju. »膶e 膷lovek nima upanja, verjetno ne bo pre啪ivel. Bistveno je imeti upanje,« pravi Volodimir in doda, da posku拧a verjeti v bolj拧o prihodnost, v konec vojne, da se bo dr啪ava po vojni znova dvignila in da bo pri拧lo do obnove in razvoja. »Bog in Cerkev nam zelo pomagata, da ohranjamo upanje, za kar molim in v kar verjame. V Rim sem pri拧el, da bi molil za konec vojne,« 拧e dodaja.
