Ukrajina, v temi vojne spremljati mlade na poti upanja
Vatican News
»Ko ?lovek razume, da je prava smer tista pot, ki vodi k lu?i, resnici in Kristusu, se vse ostalo nekako postavi na svoje mesto,« pravi Ivan Sichkaryk, ki se v Ternopilu posve?a pastoralnemu delu. »Na?e mesto je precej oddaljeno od frontne ?rte, toda v zadnjih tednih so se ruski zra?ni napadi po vsej dr?avi okrepili in na?a ?ivljenja prekinja zvok siren in hrup eksplozij,« pojasnjuje. V neprespanih no?eh prevladuje strah. »Strah ne le zase, ampak za ?ivljenja svojih bli?njih, prijateljev in nato za Cerkev, ?upnijo, semeni??e, dr?avljane. Nikoli ne ve?, kam bo padla raketa, in edina misel je: Bog, re?i nas, pomagaj nam.«
Starej?i sin Volodimir, ki je pred kratkim dopolnil 18 let, je ?tudent. Pravi, da se ob vsaki sireni za zra?ni napad pouk prekine, ter doda, da vendarle imajo ?e vedno sre?o, da se ga lahko osebno udele?ijo. V regijah, ki so bli?je voja?kemu obmo?ju, u?enje poteka izklju?no prek spleta. ?eprav vojna traja ?e tri leta in pol, se ljudje trudijo ohraniti vsaj malo vsakdanjega ?ivljenja, tudi mladi. Vendar pa sta tesnoba in strah vedno prisotna.
Kljub vsemu pa zaupanje v Boga iz dneva v dan raste in ljudem pomaga, da se uprejo ob?utku nemo?i, poudarja Ivan Sichkaryk: »Vsak dan, ko molimo h Gospodu med bogoslu?jem, ko blagoslavljamo ranjence v bolni?nicah, pomagamo na?im vojakom, ki so se vrnili v ?upnijo, ali se pogovarjamo z otroki, ki so izgubili enega od star?ev, vidimo, da Bog ?eli, da mu popolnoma zaupamo. Zavedati se, da smo del Gospodovih na?rtov, nam pomaga, da pridobimo novo zavedanje o vrednosti ?ivljenja. ?e se tega zavedate, potem veste tudi, da je naslednji korak rast v veri, ljubezni in karitativnosti do drugih.«
V Ukrajini, tako kot v drugih ?upnijah in skupnostih po svetu, so mladi v pripravah na jubilej razmi?ljali o upanju. »?e ?lovek nima upanja, verjetno ne bo pre?ivel. Bistveno je imeti upanje,« pravi Volodimir in doda, da posku?a verjeti v bolj?o prihodnost, v konec vojne, da se bo dr?ava po vojni znova dvignila in da bo pri?lo do obnove in razvoja. »Bog in Cerkev nam zelo pomagata, da ohranjamo upanje, za kar molim in v kar verjame. V Rim sem pri?el, da bi molil za konec vojne,« ?e dodaja.
