MAP

Predstavitev 46. srečanja za prijateljstvo med narodi je potekala na italijanskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu Predstavitev 46. srečanja za prijateljstvo med narodi je potekala na italijanskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu  

Srečanje v Riminiju. »V opustelih krajih bomo gradili z novimi zidaki«

Na italijanskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu so v četrtek, 9. julija 2025 predstavili 46. srečanje za prijateljstvo med narodi, ki bo potekalo v Riminiju od 22. do 27. avgusta. Na dogodku so med drugim sodelovali veleposlanik Francesco Di Nitto, predsednik fundacije Srečanje za prijateljstvo med narodi Bernhard Scholz ter ministrica za področje posebnih potreb Alessandra Locatelli.

Silvia Guidi – Vatikan

Za naslov letošnjega srečanja je bil izbran citat T. S. Eliota, ki ne skriva težav sedanjosti, hkrati pa prav tako odpira upanje: »V opustelih krajih bomo gradili z novimi zidaki«. Te besede bodo izhodišče za pogovore o nekaterih problemih današnjega časa: ranljivost demokracij, vedno večje družbene polarizacije, koncentracija ekonomske moči v rokah peščice. 

Okrepiti dialog in spremeniti pogled

Kot je poudaril Bernhard Scholz, živimo v svetu, ki je vedno bolj kompleksen. Poleg tega veliko nezaupanje pogosto izvira iz dejstva, da mislimo, da ne razumemo več ničesar o spremembah, ki jih doživljamo, in vse dojemamo kot grožnjo. Srečanje v Riminiju je s povabilom, da bi se poglobili v probleme in prisluhnili različnim pričevanjem, prostor za gradnjo civilne družbe. Prav tako gre za tkanje vedno manj samoumevnega dialoga med narodi. Dialoga, ki se vedno začne od spodaj navzgor, v konkretnih življenjskih okoliščinah vsakega posameznika. Ob tem je Scholz dodal, da je pomembno ponovno premisliti o določenih temah, na primer o smislu dela, zakaj se je potrebno potruditi: da toliko svojega časa in energije posvetimo nečemu tako zahtevnemu in napornemu. Navezal se je na geslo letošnjega srečanja in dejal, da v opustelih krajih lahko gradimo samo, če ne pozabimo na pomen in vrednost vsakega posameznika.

V nadaljevanju je spregovorila Alessandra Locatelli, ministrica za področje posebnih potreb. Po njenih besedah je eden največjih izzivov tega časa sprememba pogleda: »v vsakem človeku moramo začeti gledati potencial in ne omejenosti. Če bomo ovrednotili sposobnosti in talente vsakega posameznika, če bomo ponudili priložnosti in dajali možnosti, bodo naše skupnosti postale močnejše,« je še dejala ministrica.

Zgodba invalidnega meniha Ermanna

Ovrednotenje talentov je v središču razstave, posvečene benediktinskemu menihu Ermannu, ki je živel v 11. stoletju v samostanu Reichenau. Kljub temu, da je bil zaznamovan s hudo invalidnostjo, je živel polno življenje: življenje, ki je krhko in močno ter predstavlja vprašanje in obljubo za vse. Kot je zapisano v predstavitvi, Ermanno ni opisan kot junak, ki izziva in premaguje omejenosti, ampak kot živo osebo: kot oseba, ki je živa, ker je prepričana, da jo Bog ljubi. Ob njem si lahko tudi mi zastavimo številna vprašanja, ki izhajajo iz izkušnje: »Kako se je mogoče soočiti s skrivnostjo posebnih potreb in bolečine, ne da bi obupali? Ali je mogoče živeti omejenost kot povabilo k polnosti? Kje je mogoče ponovno najti dostojanstvo, ko se zdi, da ga vse zanika?«

Gledati kvišku

Razstava je popotovanje, ki pomaga odkrivati, kaj je ustvarilo to pozitivnost, ki jo je menih Ermanno želel posredovati ljudem okoli sebe. Življenje, ki je bilo v celoti »usmerjeno kvišku«: preučevanje zvezd, raziskovanje Božje previdnosti v zgodovini, sestavljanje pesmi za hvaljenje Boga, klicanje pomoči v trpljenju. Njegova zgodba spominja na izkušnje, ki so žive še danes ter dokazuje, da je vsako življenje, tudi najbolj krhko, čudež. Vendar pa Ermannovega »razcveta« ne bi bilo brez zaupanja v Boga Očeta in brez skupnosti, ki je delila njegove najgloblje ideale in prepričanja.

1700-letnica nicejskega koncila

V Riminiju bo na ogled tudi razstava ob 1700-letnici nicejskega koncila. Na srečanju o prvem ekumenskem koncilu v zgodovini bosta spregovorila kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani, in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Kot je dejal dekan Teološke fakultete na Papeški univerzi Svetega križa Giulio Maspero, pri spominjanju nicejskega koncila v ospredju ni razpravljanje strokovnjakov, »ampak nam pomaga razumevati, kakšno je naše stališče spričo vprašanja "Kdo je Jezus za nas"«.

Razstavi o svetem Frančišku in bankirju Amadeu Gianniniju

Obiskovalci si bodo lahko ogledali še dve razstavi: pri prvi z naslovom »Jaz, brat Frančišek – 800 let velike pustolovščine« po besedah Davida Rondonija, (predsednika narodnega odbora ob 800-letnici smrti svetega Frančiška), je pozornost usmerjena na pomen besede »brat«. Ob tem je spomnil, da uboštvo ni sinonim za bedo, temveč poziv k zavedanju, da ne »posedujemo« ničesar, niti ljudi, ki so nam najdražji. Vse je prejeto, vse je stvarstvo, dar Stvarnika z veliko začetnico.

Tudi dobrine, ki so nam zaupane, nikoli niso naše, ampak smo poklicani, da jih upravljamo v dobro sočloveka, kot ponazarja razstava »Ne more se umreti za en dolar«, ki je posvečena življenju Amadea Petra Gianninija (1870-1949). Gre za Američana, rojenega v družini italijanskih priseljencev, ki je preoblikoval bančni sektor v Združenih državah Amerike. Bil je ustanovitelj Banke Italije, ki je pozneje postala Banka Amerike, vendar pa ni deloval samo na ekonomskem, ampak tudi na socialnem področju, s posebnim poudarkom na potrebe delavcev. Na ta vidik je še posebej pomembno spomniti v času, ki sta ga korenito spremenila digitalna globalizacija in umetna inteligenca.

Sodelujoči na srečanju v Riminiju

Prefekt Dikasterija za komunikacijo Paolo Ruffini bo spregovoril na temo komunikacije v kontekstu novih tehnologij. Srečanja v Riminiju se bodo udeležili tudi predsednik Italijanske škofovske konference in bolonjski nadškof kardinal Matteo Maria Zuppi, nadškof Alžira kardinal Jean-Paul Vesco, katoliški škof v Harkovu-Zaporožju Pavlo Honcharuk in škof v Alepu Hanna Jallouf. Spregovorila bosta dva predsednika cerkvenih gibanj: Margaret Karram iz Gibanja fokolarov in Davide Prosperi iz bratovščine Občestvo in osvoboditev. Poleg njih bodo nastopili tudi nekateri znanstveniki, intelektualci in pisatelji, med njimi Javier Cercas, Colum McCann in Katerina Gordejeva. 80 let po eksploziji atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju se bo srečanja udeležil Toshiyuki Mimaki iz organizacije Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir 2024.

petek, 11. julij 2025, 14:35