杏MAP导航

Silvia Guidi 鈥� Vatikan

Za naslov leto拧njega sre膷anja je bil izbran citat T. S. Eliota, ki ne skriva te啪av sedanjosti, hkrati pa prav tako odpira upanje: »V opustelih krajih bomo gradili z novimi zidaki«. Te besede bodo izhodi拧膷e za pogovore o nekaterih problemih dana拧njega 膷asa: ranljivost demokracij, vedno ve膷je dru啪bene polarizacije, koncentracija ekonomske mo膷i v rokah pe拧膷ice. 

Okrepiti dialog in spremeniti pogled

Kot je poudaril Bernhard Scholz, 啪ivimo v svetu, ki je vedno bolj kompleksen. Poleg tega veliko nezaupanje pogosto izvira iz dejstva, da mislimo, da ne razumemo ve膷 ni膷esar o spremembah, ki jih do啪ivljamo, in vse dojemamo kot gro啪njo. Sre膷anje v Riminiju je s povabilom, da bi se poglobili v probleme in prisluhnili razli膷nim pri膷evanjem, prostor za gradnjo civilne dru啪be. Prav tako gre za tkanje vedno manj samoumevnega dialoga med narodi. Dialoga, ki se vedno za膷ne od spodaj navzgor, v konkretnih 啪ivljenjskih okoli拧膷inah vsakega posameznika. Ob tem je Scholz dodal, da je pomembno ponovno premisliti o dolo膷enih temah, na primer o smislu dela, zakaj se je potrebno potruditi: da toliko svojega 膷asa in energije posvetimo ne膷emu tako zahtevnemu in napornemu. Navezal se je na geslo leto拧njega sre膷anja in dejal, da v opustelih krajih lahko gradimo samo, 膷e ne pozabimo na pomen in vrednost vsakega posameznika.

V nadaljevanju je spregovorila Alessandra Locatelli, ministrica za podro膷je posebnih potreb. Po njenih besedah je eden najve膷jih izzivov tega 膷asa sprememba pogleda: »v vsakem 膷loveku moramo za膷eti gledati potencial in ne omejenosti. 膶e bomo ovrednotili sposobnosti in talente vsakega posameznika, 膷e bomo ponudili prilo啪nosti in dajali mo啪nosti, bodo na拧e skupnosti postale mo膷nej拧e,« je 拧e dejala ministrica.

Zgodba invalidnega meniha Ermanna

Ovrednotenje talentov je v sredi拧膷u razstave, posve膷ene benediktinskemu menihu Ermannu, ki je 啪ivel v 11. stoletju v samostanu Reichenau. Kljub temu, da je bil zaznamovan s hudo invalidnostjo, je 啪ivel polno 啪ivljenje: 啪ivljenje, ki je krhko in mo膷no ter predstavlja vpra拧anje in obljubo za vse. Kot je zapisano v predstavitvi, Ermanno ni opisan kot junak, ki izziva in premaguje omejenosti, ampak kot 啪ivo osebo: kot oseba, ki je 啪iva, ker je prepri膷ana, da jo Bog ljubi. Ob njem si lahko tudi mi zastavimo 拧tevilna vpra拧anja, ki izhajajo iz izku拧nje: »Kako se je mogo膷e soo膷iti s skrivnostjo posebnih potreb in bole膷ine, ne da bi obupali? Ali je mogo膷e 啪iveti omejenost kot povabilo k polnosti? Kje je mogo膷e ponovno najti dostojanstvo, ko se zdi, da ga vse zanika?«

Gledati kvi拧ku

Razstava je popotovanje, ki pomaga odkrivati, kaj je ustvarilo to pozitivnost, ki jo je menih Ermanno 啪elel posredovati ljudem okoli sebe. 沤ivljenje, ki je bilo v celoti »usmerjeno kvi拧ku«: preu膷evanje zvezd, raziskovanje Bo啪je previdnosti v zgodovini, sestavljanje pesmi za hvaljenje Boga, klicanje pomo膷i v trpljenju. Njegova zgodba spominja na izku拧nje, ki so 啪ive 拧e danes ter dokazuje, da je vsako 啪ivljenje, tudi najbolj krhko, 膷ude啪. Vendar pa Ermannovega »razcveta« ne bi bilo brez zaupanja v Boga O膷eta in brez skupnosti, ki je delila njegove najgloblje ideale in prepri膷anja.

1700-letnica nicejskega koncila

V Riminiju bo na ogled tudi razstava ob 1700-letnici nicejskega koncila. Na sre膷anju o prvem ekumenskem koncilu v zgodovini bosta spregovorila kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospe拧evanje enosti med kristjani, in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Kot je dejal dekan Teolo拧ke fakultete na Pape拧ki univerzi Svetega kri啪a Giulio Maspero, pri spominjanju nicejskega koncila v ospredju ni razpravljanje strokovnjakov, »ampak nam pomaga razumevati, kak拧no je na拧e stali拧膷e spri膷o vpra拧anja "Kdo je Jezus za nas"«.

Razstavi o svetem Fran膷i拧ku in bankirju Amadeu Gianniniju

Obiskovalci si bodo lahko ogledali 拧e dve razstavi: pri prvi z naslovom »Jaz, brat Fran膷i拧ek 鈥� 800 let velike pustolov拧膷ine« po besedah Davida Rondonija, (predsednika narodnega odbora ob 800-letnici smrti svetega Fran膷i拧ka), je pozornost usmerjena na pomen besede »brat«. Ob tem je spomnil, da ubo拧tvo ni sinonim za bedo, temve膷 poziv k zavedanju, da ne »posedujemo« ni膷esar, niti ljudi, ki so nam najdra啪ji. Vse je prejeto, vse je stvarstvo, dar Stvarnika z veliko za膷etnico.

Tudi dobrine, ki so nam zaupane, nikoli niso na拧e, ampak smo poklicani, da jih upravljamo v dobro so膷loveka, kot ponazarja razstava »Ne more se umreti za en dolar«, ki je posve膷ena 啪ivljenju Amadea Petra Gianninija (1870-1949). Gre za Ameri膷ana, rojenega v dru啪ini italijanskih priseljencev, ki je preoblikoval ban膷ni sektor v Zdru啪enih dr啪avah Amerike. Bil je ustanovitelj Banke Italije, ki je pozneje postala Banka Amerike, vendar pa ni deloval samo na ekonomskem, ampak tudi na socialnem podro膷ju, s posebnim poudarkom na potrebe delavcev. Na ta vidik je 拧e posebej pomembno spomniti v 膷asu, ki sta ga korenito spremenila digitalna globalizacija in umetna inteligenca.

Sodelujo膷i na sre膷anju v Riminiju

Prefekt Dikasterija za komunikacijo Paolo Ruffini bo spregovoril na temo komunikacije v kontekstu novih tehnologij. Sre膷anja v Riminiju se bodo udele啪ili tudi predsednik Italijanske 拧kofovske konference in bolonjski nad拧kof kardinal Matteo Maria Zuppi, nad拧kof Al啪ira kardinal Jean-Paul Vesco, katoli拧ki 拧kof v Harkovu-Zaporo啪ju Pavlo Honcharuk in 拧kof v Alepu Hanna Jallouf. Spregovorila bosta dva predsednika cerkvenih gibanj: Margaret Karram iz Gibanja fokolarov in Davide Prosperi iz bratov拧膷ine Ob膷estvo in osvoboditev. Poleg njih bodo nastopili tudi nekateri znanstveniki, intelektualci in pisatelji, med njimi Javier Cercas, Colum McCann in Katerina Gordejeva. 80 let po eksploziji atomske bombe v Hiro拧imi in Nagasakiju se bo sre膷anja udele啪il Toshiyuki Mimaki iz organizacije Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir 2024.