Sre?anje v Riminiju. ?V opustelih krajih bomo gradili z novimi zidaki?
Silvia Guidi – Vatikan
Za naslov leto?njega sre?anja je bil izbran citat T. S. Eliota, ki ne skriva te?av sedanjosti, hkrati pa prav tako odpira upanje: »V opustelih krajih bomo gradili z novimi zidaki«. Te besede bodo izhodi??e za pogovore o nekaterih problemih dana?njega ?asa: ranljivost demokracij, vedno ve?je dru?bene polarizacije, koncentracija ekonomske mo?i v rokah pe??ice.
Okrepiti dialog in spremeniti pogled
Kot je poudaril Bernhard Scholz, ?ivimo v svetu, ki je vedno bolj kompleksen. Poleg tega veliko nezaupanje pogosto izvira iz dejstva, da mislimo, da ne razumemo ve? ni?esar o spremembah, ki jih do?ivljamo, in vse dojemamo kot gro?njo. Sre?anje v Riminiju je s povabilom, da bi se poglobili v probleme in prisluhnili razli?nim pri?evanjem, prostor za gradnjo civilne dru?be. Prav tako gre za tkanje vedno manj samoumevnega dialoga med narodi. Dialoga, ki se vedno za?ne od spodaj navzgor, v konkretnih ?ivljenjskih okoli??inah vsakega posameznika. Ob tem je Scholz dodal, da je pomembno ponovno premisliti o dolo?enih temah, na primer o smislu dela, zakaj se je potrebno potruditi: da toliko svojega ?asa in energije posvetimo ne?emu tako zahtevnemu in napornemu. Navezal se je na geslo leto?njega sre?anja in dejal, da v opustelih krajih lahko gradimo samo, ?e ne pozabimo na pomen in vrednost vsakega posameznika.
V nadaljevanju je spregovorila Alessandra Locatelli, ministrica za podro?je posebnih potreb. Po njenih besedah je eden najve?jih izzivov tega ?asa sprememba pogleda: »v vsakem ?loveku moramo za?eti gledati potencial in ne omejenosti. ?e bomo ovrednotili sposobnosti in talente vsakega posameznika, ?e bomo ponudili prilo?nosti in dajali mo?nosti, bodo na?e skupnosti postale mo?nej?e,« je ?e dejala ministrica.
Zgodba invalidnega meniha Ermanna
Ovrednotenje talentov je v sredi??u razstave, posve?ene benediktinskemu menihu Ermannu, ki je ?ivel v 11. stoletju v samostanu Reichenau. Kljub temu, da je bil zaznamovan s hudo invalidnostjo, je ?ivel polno ?ivljenje: ?ivljenje, ki je krhko in mo?no ter predstavlja vpra?anje in obljubo za vse. Kot je zapisano v predstavitvi, Ermanno ni opisan kot junak, ki izziva in premaguje omejenosti, ampak kot ?ivo osebo: kot oseba, ki je ?iva, ker je prepri?ana, da jo Bog ljubi. Ob njem si lahko tudi mi zastavimo ?tevilna vpra?anja, ki izhajajo iz izku?nje: »Kako se je mogo?e soo?iti s skrivnostjo posebnih potreb in bole?ine, ne da bi obupali? Ali je mogo?e ?iveti omejenost kot povabilo k polnosti? Kje je mogo?e ponovno najti dostojanstvo, ko se zdi, da ga vse zanika?«
Gledati kvi?ku
Razstava je popotovanje, ki pomaga odkrivati, kaj je ustvarilo to pozitivnost, ki jo je menih Ermanno ?elel posredovati ljudem okoli sebe. ?ivljenje, ki je bilo v celoti »usmerjeno kvi?ku«: preu?evanje zvezd, raziskovanje Bo?je previdnosti v zgodovini, sestavljanje pesmi za hvaljenje Boga, klicanje pomo?i v trpljenju. Njegova zgodba spominja na izku?nje, ki so ?ive ?e danes ter dokazuje, da je vsako ?ivljenje, tudi najbolj krhko, ?ude?. Vendar pa Ermannovega »razcveta« ne bi bilo brez zaupanja v Boga O?eta in brez skupnosti, ki je delila njegove najgloblje ideale in prepri?anja.
1700-letnica nicejskega koncila
V Riminiju bo na ogled tudi razstava ob 1700-letnici nicejskega koncila. Na sre?anju o prvem ekumenskem koncilu v zgodovini bosta spregovorila kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospe?evanje enosti med kristjani, in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Kot je dejal dekan Teolo?ke fakultete na Pape?ki univerzi Svetega kri?a Giulio Maspero, pri spominjanju nicejskega koncila v ospredju ni razpravljanje strokovnjakov, »ampak nam pomaga razumevati, kak?no je na?e stali??e spri?o vpra?anja "Kdo je Jezus za nas"«.
Razstavi o svetem Fran?i?ku in bankirju Amadeu Gianniniju
Obiskovalci si bodo lahko ogledali ?e dve razstavi: pri prvi z naslovom »Jaz, brat Fran?i?ek – 800 let velike pustolov??ine« po besedah Davida Rondonija, (predsednika narodnega odbora ob 800-letnici smrti svetega Fran?i?ka), je pozornost usmerjena na pomen besede »brat«. Ob tem je spomnil, da ubo?tvo ni sinonim za bedo, temve? poziv k zavedanju, da ne »posedujemo« ni?esar, niti ljudi, ki so nam najdra?ji. Vse je prejeto, vse je stvarstvo, dar Stvarnika z veliko za?etnico.
Tudi dobrine, ki so nam zaupane, nikoli niso na?e, ampak smo poklicani, da jih upravljamo v dobro so?loveka, kot ponazarja razstava »Ne more se umreti za en dolar«, ki je posve?ena ?ivljenju Amadea Petra Gianninija (1870-1949). Gre za Ameri?ana, rojenega v dru?ini italijanskih priseljencev, ki je preoblikoval ban?ni sektor v Zdru?enih dr?avah Amerike. Bil je ustanovitelj Banke Italije, ki je pozneje postala Banka Amerike, vendar pa ni deloval samo na ekonomskem, ampak tudi na socialnem podro?ju, s posebnim poudarkom na potrebe delavcev. Na ta vidik je ?e posebej pomembno spomniti v ?asu, ki sta ga korenito spremenila digitalna globalizacija in umetna inteligenca.
Sodelujo?i na sre?anju v Riminiju
Prefekt Dikasterija za komunikacijo Paolo Ruffini bo spregovoril na temo komunikacije v kontekstu novih tehnologij. Sre?anja v Riminiju se bodo udele?ili tudi predsednik Italijanske ?kofovske konference in bolonjski nad?kof kardinal Matteo Maria Zuppi, nad?kof Al?ira kardinal Jean-Paul Vesco, katoli?ki ?kof v Harkovu-Zaporo?ju Pavlo Honcharuk in ?kof v Alepu Hanna Jallouf. Spregovorila bosta dva predsednika cerkvenih gibanj: Margaret Karram iz Gibanja fokolarov in Davide Prosperi iz bratov??ine Ob?estvo in osvoboditev. Poleg njih bodo nastopili tudi nekateri znanstveniki, intelektualci in pisatelji, med njimi Javier Cercas, Colum McCann in Katerina Gordejeva. 80 let po eksploziji atomske bombe v Hiro?imi in Nagasakiju se bo sre?anja udele?il Toshiyuki Mimaki iz organizacije Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir 2024.
