杏MAP导航

Kardinal Baldassare Reina

Nagovor kardinala vikarija Baldassara Reina

Zgodovina Cerkve je posuta z ljudmi, ki so za seboj pustili svetlo sled. Med njimi izstopa lik Bo啪jega slu啪abnika Alcida De Gasperija. Je eden najbolj pomembnih osebnosti italijanske zgodovine dvajsetega stoletja, mo啪, ki je s svojo politi膷no vizijo in svojo voditeljsko sposobnostjo znal voditi Italijo v enem njenih najte啪jih obdobij. Njegova politi膷na dedi拧膷ina se ne iz膷rpa v povojni obnovi, ampak se razteza na utrjevanje demokrati膷nih institucij in na graditev zdru啪ene Evrope. Zaradi svoje sposobnosti posredovanja, pragmatizma in mo膷nega 膷uta za dr啪avo je 拧e danes oporna to膷ka za italijansko in evropsko politiko.

Alcide De Gasperi, ki je bil rojen 3. aprila 1881 v Pieve Tesino, v Trentinu, ki je bil 拧e vedno pod avstro-ogrsko oblastjo, je rastel v dvojezi膷nem kulturnem okolju, ki je vplivalo na njegovo izobrazbo in na njegovo mednarodno odprtost.

Po diplomi iz moderne filologije na dunajski univerzi, se je mladi De Gasperi posvetil novinarski in politi膷ni dejavnosti. Sodeloval je z dnevnikom »Il Trentino« in si prizadeval za obrambo interesov italijanske skupnosti v avstro-ogrskem cesarstvu.

Leta 1911 je bil izvoljen za poslanca dunajskega parlamenta, kjer se je odlikoval s svojimi boji za upravno in kulturno avtonomijo Trentina. S koncem prve svetovne vojne in s priklju膷itvijo njegove de啪ele k Italiji, je moral De Gasperi na novo opredeliti svojo politi膷no vlogo znotraj novega narodnega konteksta. Z Italijansko ljudsko stranko se je bojeval za priznanje politi膷ne udele啪be katoli膷anov in za vizijo dr啪ave, ki bi temeljila na pluralizmu in na dru啪beni pravi膷nosti.

S prihodom fa拧izma je bila ljudska stranka razpu拧膷ena in De Gasperija je re啪im preganjal. Leta 1927 so ga aretirali in obsodili na 拧tiri leta zapora. Kasneje je bil pomilo拧膷en, vendar je potem leta 啪ivel v razmerah ekonomske negotovosti, zato膷i拧膷e pa je na拧el v Vatikanski apostolski knji啪nici. V tem 膷asu je izpopolnil svoja politi膷na in dru啪bena razmi拧ljanja in polo啪il temelje za prenovo politi膷nega katoli拧tva po drugi svetovni vojni.

Po padcu fa拧izma je postal eden glavnih protagonistov pri ustanavljanju Kr拧膷anskih demokratov, stranke, ki je desetletja vodila Italijo. Leta 1945 je bil imenovan za predsednika sveta ministrov in je vodil dr啪avo v klju膷nih letih obnove in za膷etka demokrati膷nega procesa. V 膷asu njegove vlade se je Italija pridru啪ila Marshallovemu planu. Vstopila je v nastajajo膷e evropske ustanove in utrdila demokrati膷ni sistem ter polo啪ila temelje za gospodarski razcvet naslednjih let.

De Gasperi je bil priznan kot 膷lovek velike vere in moralne integritete. 艩tevilni pri膷evalci in zgodovinarji so si enotni, ko ga opisujejo kot politika, da ga je gnala globoka duhovnost ter kr拧膷anska vizija 啪ivljenja in javne slu啪be. Granitna vera je bila zanj stalno vodilo, ki je navdihovalo vsako njegovo politi膷no odlo膷itev in delovanje. Ni se omejil na njeno zasebno izpovedovanje, ampak jo je prevajal v konkretno prizadevanje za izgradnjo pravi膷ne in solidarne dru啪be.

Ena od zna膷ilnosti njegovega zna膷aja je bila sposobnost, da se je z vedrino in upanjem soo膷al s te啪avami. Njegova evropska vizija, ki je bila utemeljena na sodelovanju med narodi, je odsevala vklju膷ujo膷 in daljnoviden pristop, v popolnem nasprotju z nacionalisti膷nimi delitvami, ki so zaznamovale celino v predhodnih desetletjih. Meja zanj ni bila lo膷itvena pregrada, ampak most med razli膷nimi kulturami.

De Gasperi se je s politiko ukvarjal s 膷utom pravi膷nosti in po拧tenosti. Oblasti ni nikoli iskal iz osebnih interesov, ampak jo je razumel kot slu啪enje narodu. Njegova pozornost do slabotnih in njegovo prizadevanje za skupno dobro dokazujejo, da kr拧膷anska ljubezen zanj ni bila abstraktno na膷elo, ampak konkretna krepost, ki jo je treba utelesiti v politi膷nem 啪ivljenju.

Politi膷na dedi拧膷ina Alcida De Gasprerija je 拧e danes predmet razmi拧ljanja zaradi njegovega pragmati膷nega pristopa, njegove sposobnosti posredovanja in njegove strate拧ke vizije.

V krizi politike in ustanov njegov zgled ponuja pomembne namige za sodobno razpravo. Eden najpomembnej拧ih vidikov njegovega politi膷nega delovanja je izgradnja zdru啪ene Evrope. De Gasperi je med prvimi razumel, da je sodelovanje med evropskimi dr啪avami klju膷 za zagotovitev miru in stabilnosti. Njegov prispevek k evropskemu projektu je danes aktualnej拧i kot kdaj koli v zgodovinskem trenutku, ko se evropsko povezovanje soo膷a z zapletenimi izzivi in v katerem je stalno navzo膷a nevarnost delitve. Tudi njegova zamisel o politiki, ki bi temeljila na dialogu med razli膷nimi dru啪benimi in politi膷nimi silami, ostaja referen膷ni model. V 膷asu, ki ga zaznamujeta polarizacija in populizem, se De Gasperijeva metoda, ki temelji na konstruktivnem soo膷enju in iskanju skupnih re拧itev, ka啪e kot nujen pristop za ponovno vzpostavitev zaupanja v ustanove.

Bo啪jega slu啪abnika se ne spominjamo samo kot velikega dr啪avnika, ampak predvsem kot mo啪a globoke vere v Boga in moralne po拧tenosti. Njegovo 啪ivljenje so zaznamovale te啪ave in preizku拧nje, vendar se je z vsako oviro vedno soo膷il v duhu slu啪enja in kr拧膷anskega pogleda na skupno dobro. Nikoli ni izgubil zaupanja v Bo啪jo previdnost in v svojo odlo膷enost, da bo vztrajal v pravi膷nosti. Njegovega politi膷nega prizadevanja niso vodile zasebne ambicije, ampak iskrena poklicanost slu啪iti drugim, tako da so njegovo dejavnost opredelili kot »prero拧ko, duhovni拧ko in kraljevsko« v poslanstvu izgradnje bolj拧e prihodnosti za dru啪bo.

Lik Bo啪jega slu啪abnika je 拧e naprej izredno aktualen. Njegov prispevek k izgradnji italijanske demokracije, njegova vloga pri evropskih povezavah in njegov vzor politi膷nega vodenja dajejo spodbude za razmi拧ljanje in za soo膷enje z izzivi sedanjosti.

V krizi politi膷nega zastopni拧tva nas njegov zgled vabi k ponovnemu odkritju vrednote javne slu啪be, usposobljenosti in odgovornosti. Njegova misel in politi膷no delovanje ne pripadata samo zgodovini, ampak predstavljata vir za prihodnost, oporno to膷ko za vsakogar, ki bi se 啪elel resno in predano zavzeti za skupno dobro. Tisti, ki so ga neposredno poznali, ga opisujejo kot poni啪nega in zadr啪anega 膷loveka, ki pa je bil z zgledom 啪ivljenja sposoben posredovati globoko duhovnost.

Njegova h膷i Maria Romana je pripovedovala, da je o膷e vero 啪ivel skladno, brez bahavosti, ki pa jo je vsak dan hranil z molitvijo in premi拧ljevanjem. Celo ugledne osebe, kot je sv. Janez XXIII. so priznale veli膷ino kr拧膷anskega pri膷evanja Bo啪jega slu啪abnika  De Gasperija. Pape啪 je o njem dejansko govoril kot o 膷loveku, ki ga navdihuje svetopisemski pogled na 啪ivljenje in slu啪enje drugim. Njegova duhovna in politi膷na dedi拧膷ina je 拧e vedno 啪iva v spominu mnogih ljudi. Njegov zgled integritete, slu啪enja in prizadevanja za skupno dobro ostajajo oporna to膷ka za sedanjo dru啪bo, predvsem v 膷asu, v katerem se politika pogosto zdi brez vrednot in idealov.

Njemu posve膷ena ustanova nadaljuje to sporo膷ilo ter spodbuja kulturne in dru啪bene dejavnosti, ki jih navdihujejo na膷ela, ki so vodila njegovo 啪ivljenje.

Ob njegovi smrti je bilo 膷love拧ko 膷ustvovanje zelo mo膷no. Na tiso膷e ljudi je spremljalo njegovo krsto iz Trenta v Rim in s spontanimi dejanji izra啪alo svoja 膷ustva ter prepri膷anje o pravi膷nem in krepostnem 膷loveku. Nekateri so celo prosili za njegovo pripro拧njo, kar je razvidno iz klicev, ki so jih sli拧ali na poti: »Alcide, prosi za nas!«

Ta skupni 膷ut ob膷udovanja se je prevedel v fama sanctitatis, oziroma v raz拧irjeno prepri膷anje, da je De Gasperi zgledno 啪ivel kr拧膷anske kreposti. Njegova smrt, ki jo je spremljal obse啪en vzgib ljudskega 啪alovanja, pri膷a o tem, da so ga dojemali ne samo kot dr啪avnika, ampak kot pomembnega moralnega vodnika naroda.

Upamo, da bo Cerkev prepoznala juna拧ke kreposti Alcida De Gasperija. V zgodovinskem trenutku, ko 膷utimo potrebo po verodostojnih in skladnih voditeljih, se lik Bo啪jega slu啪abnika De Gasperija javlja kot aktualen vzor, ki je sposoben ponuditi veljavne nauke za ljudi, ki so vklju膷eni v politiko in dru啪bo. Njegova duhovna in politi膷na zapu拧膷ina ostaja svetilnik za prihodnje rodove ter dokazuje, da celovitost, predanost in 膷ut dol啪nosti lahko pustijo neizbrisno znamenje v zgodovini neke dr啪ave. Hvala!