杏MAP导航

Kardinal Baldassare Reina

Nagovor kardinala vikarija Baldassara Reina

Zgodovina Cerkve je posuta z ljudmi, ki so za seboj pustili svetlo sled. Med njimi izstopa lik Bo?jega slu?abnika Alcida De Gasperija. Je eden najbolj pomembnih osebnosti italijanske zgodovine dvajsetega stoletja, mo?, ki je s svojo politi?no vizijo in svojo voditeljsko sposobnostjo znal voditi Italijo v enem njenih najte?jih obdobij. Njegova politi?na dedi??ina se ne iz?rpa v povojni obnovi, ampak se razteza na utrjevanje demokrati?nih institucij in na graditev zdru?ene Evrope. Zaradi svoje sposobnosti posredovanja, pragmatizma in mo?nega ?uta za dr?avo je ?e danes oporna to?ka za italijansko in evropsko politiko.

Alcide De Gasperi, ki je bil rojen 3. aprila 1881 v Pieve Tesino, v Trentinu, ki je bil ?e vedno pod avstro-ogrsko oblastjo, je rastel v dvojezi?nem kulturnem okolju, ki je vplivalo na njegovo izobrazbo in na njegovo mednarodno odprtost.

Po diplomi iz moderne filologije na dunajski univerzi, se je mladi De Gasperi posvetil novinarski in politi?ni dejavnosti. Sodeloval je z dnevnikom »Il Trentino« in si prizadeval za obrambo interesov italijanske skupnosti v avstro-ogrskem cesarstvu.

Leta 1911 je bil izvoljen za poslanca dunajskega parlamenta, kjer se je odlikoval s svojimi boji za upravno in kulturno avtonomijo Trentina. S koncem prve svetovne vojne in s priklju?itvijo njegove de?ele k Italiji, je moral De Gasperi na novo opredeliti svojo politi?no vlogo znotraj novega narodnega konteksta. Z Italijansko ljudsko stranko se je bojeval za priznanje politi?ne udele?be katoli?anov in za vizijo dr?ave, ki bi temeljila na pluralizmu in na dru?beni pravi?nosti.

S prihodom fa?izma je bila ljudska stranka razpu??ena in De Gasperija je re?im preganjal. Leta 1927 so ga aretirali in obsodili na ?tiri leta zapora. Kasneje je bil pomilo??en, vendar je potem leta ?ivel v razmerah ekonomske negotovosti, zato?i??e pa je na?el v Vatikanski apostolski knji?nici. V tem ?asu je izpopolnil svoja politi?na in dru?bena razmi?ljanja in polo?il temelje za prenovo politi?nega katoli?tva po drugi svetovni vojni.

Po padcu fa?izma je postal eden glavnih protagonistov pri ustanavljanju Kr??anskih demokratov, stranke, ki je desetletja vodila Italijo. Leta 1945 je bil imenovan za predsednika sveta ministrov in je vodil dr?avo v klju?nih letih obnove in za?etka demokrati?nega procesa. V ?asu njegove vlade se je Italija pridru?ila Marshallovemu planu. Vstopila je v nastajajo?e evropske ustanove in utrdila demokrati?ni sistem ter polo?ila temelje za gospodarski razcvet naslednjih let.

De Gasperi je bil priznan kot ?lovek velike vere in moralne integritete. ?tevilni pri?evalci in zgodovinarji so si enotni, ko ga opisujejo kot politika, da ga je gnala globoka duhovnost ter kr??anska vizija ?ivljenja in javne slu?be. Granitna vera je bila zanj stalno vodilo, ki je navdihovalo vsako njegovo politi?no odlo?itev in delovanje. Ni se omejil na njeno zasebno izpovedovanje, ampak jo je prevajal v konkretno prizadevanje za izgradnjo pravi?ne in solidarne dru?be.

Ena od zna?ilnosti njegovega zna?aja je bila sposobnost, da se je z vedrino in upanjem soo?al s te?avami. Njegova evropska vizija, ki je bila utemeljena na sodelovanju med narodi, je odsevala vklju?ujo? in daljnoviden pristop, v popolnem nasprotju z nacionalisti?nimi delitvami, ki so zaznamovale celino v predhodnih desetletjih. Meja zanj ni bila lo?itvena pregrada, ampak most med razli?nimi kulturami.

De Gasperi se je s politiko ukvarjal s ?utom pravi?nosti in po?tenosti. Oblasti ni nikoli iskal iz osebnih interesov, ampak jo je razumel kot slu?enje narodu. Njegova pozornost do slabotnih in njegovo prizadevanje za skupno dobro dokazujejo, da kr??anska ljubezen zanj ni bila abstraktno na?elo, ampak konkretna krepost, ki jo je treba utelesiti v politi?nem ?ivljenju.

Politi?na dedi??ina Alcida De Gasprerija je ?e danes predmet razmi?ljanja zaradi njegovega pragmati?nega pristopa, njegove sposobnosti posredovanja in njegove strate?ke vizije.

V krizi politike in ustanov njegov zgled ponuja pomembne namige za sodobno razpravo. Eden najpomembnej?ih vidikov njegovega politi?nega delovanja je izgradnja zdru?ene Evrope. De Gasperi je med prvimi razumel, da je sodelovanje med evropskimi dr?avami klju? za zagotovitev miru in stabilnosti. Njegov prispevek k evropskemu projektu je danes aktualnej?i kot kdaj koli v zgodovinskem trenutku, ko se evropsko povezovanje soo?a z zapletenimi izzivi in v katerem je stalno navzo?a nevarnost delitve. Tudi njegova zamisel o politiki, ki bi temeljila na dialogu med razli?nimi dru?benimi in politi?nimi silami, ostaja referen?ni model. V ?asu, ki ga zaznamujeta polarizacija in populizem, se De Gasperijeva metoda, ki temelji na konstruktivnem soo?enju in iskanju skupnih re?itev, ka?e kot nujen pristop za ponovno vzpostavitev zaupanja v ustanove.

Bo?jega slu?abnika se ne spominjamo samo kot velikega dr?avnika, ampak predvsem kot mo?a globoke vere v Boga in moralne po?tenosti. Njegovo ?ivljenje so zaznamovale te?ave in preizku?nje, vendar se je z vsako oviro vedno soo?il v duhu slu?enja in kr??anskega pogleda na skupno dobro. Nikoli ni izgubil zaupanja v Bo?jo previdnost in v svojo odlo?enost, da bo vztrajal v pravi?nosti. Njegovega politi?nega prizadevanja niso vodile zasebne ambicije, ampak iskrena poklicanost slu?iti drugim, tako da so njegovo dejavnost opredelili kot »prero?ko, duhovni?ko in kraljevsko« v poslanstvu izgradnje bolj?e prihodnosti za dru?bo.

Lik Bo?jega slu?abnika je ?e naprej izredno aktualen. Njegov prispevek k izgradnji italijanske demokracije, njegova vloga pri evropskih povezavah in njegov vzor politi?nega vodenja dajejo spodbude za razmi?ljanje in za soo?enje z izzivi sedanjosti.

V krizi politi?nega zastopni?tva nas njegov zgled vabi k ponovnemu odkritju vrednote javne slu?be, usposobljenosti in odgovornosti. Njegova misel in politi?no delovanje ne pripadata samo zgodovini, ampak predstavljata vir za prihodnost, oporno to?ko za vsakogar, ki bi se ?elel resno in predano zavzeti za skupno dobro. Tisti, ki so ga neposredno poznali, ga opisujejo kot poni?nega in zadr?anega ?loveka, ki pa je bil z zgledom ?ivljenja sposoben posredovati globoko duhovnost.

Njegova h?i Maria Romana je pripovedovala, da je o?e vero ?ivel skladno, brez bahavosti, ki pa jo je vsak dan hranil z molitvijo in premi?ljevanjem. Celo ugledne osebe, kot je sv. Janez XXIII. so priznale veli?ino kr??anskega pri?evanja Bo?jega slu?abnika  De Gasperija. Pape? je o njem dejansko govoril kot o ?loveku, ki ga navdihuje svetopisemski pogled na ?ivljenje in slu?enje drugim. Njegova duhovna in politi?na dedi??ina je ?e vedno ?iva v spominu mnogih ljudi. Njegov zgled integritete, slu?enja in prizadevanja za skupno dobro ostajajo oporna to?ka za sedanjo dru?bo, predvsem v ?asu, v katerem se politika pogosto zdi brez vrednot in idealov.

Njemu posve?ena ustanova nadaljuje to sporo?ilo ter spodbuja kulturne in dru?bene dejavnosti, ki jih navdihujejo na?ela, ki so vodila njegovo ?ivljenje.

Ob njegovi smrti je bilo ?love?ko ?ustvovanje zelo mo?no. Na tiso?e ljudi je spremljalo njegovo krsto iz Trenta v Rim in s spontanimi dejanji izra?alo svoja ?ustva ter prepri?anje o pravi?nem in krepostnem ?loveku. Nekateri so celo prosili za njegovo pripro?njo, kar je razvidno iz klicev, ki so jih sli?ali na poti: »Alcide, prosi za nas!«

Ta skupni ?ut ob?udovanja se je prevedel v fama sanctitatis, oziroma v raz?irjeno prepri?anje, da je De Gasperi zgledno ?ivel kr??anske kreposti. Njegova smrt, ki jo je spremljal obse?en vzgib ljudskega ?alovanja, pri?a o tem, da so ga dojemali ne samo kot dr?avnika, ampak kot pomembnega moralnega vodnika naroda.

Upamo, da bo Cerkev prepoznala juna?ke kreposti Alcida De Gasperija. V zgodovinskem trenutku, ko ?utimo potrebo po verodostojnih in skladnih voditeljih, se lik Bo?jega slu?abnika De Gasperija javlja kot aktualen vzor, ki je sposoben ponuditi veljavne nauke za ljudi, ki so vklju?eni v politiko in dru?bo. Njegova duhovna in politi?na zapu??ina ostaja svetilnik za prihodnje rodove ter dokazuje, da celovitost, predanost in ?ut dol?nosti lahko pustijo neizbrisno znamenje v zgodovini neke dr?ave. Hvala!