杏MAP导航

Vatican News

Andriy Zelinskyy je jezuit in odgovoren za voja拧ko kaplanijo pri patriarhalni kuriji grkokatoli拧ke Cerkve. V Rimu se je udele啪il sre膷anja za voja拧ke ordinarije in odgovorne za voja拧ke kaplanije, ki ga je od 6. do 8. februarja organiziral Svet evropskih 拧kofovskih konferenc (CCEE), zatem pa se je udele啪il jubileja, namenjenega voja拧kim, policijskim in varnostnim silam.

»Da v temi dana拧njega sveta ne bi izgubili upanja, moramo ostati blizu drug drugemu ter ohraniti pogled, usmerjen na kri啪, ne da bi pozabili na vstajenje,« pove Zelinskyy. Pojasni, da je za slu啪bo voja拧kega kaplana najpomembnej拧a »skrb za du拧o«, kar pomeni »skrb za 膷love膷nost tistih, ki jim slu啪ijo«. Skrbeti za 膷love膷nost pomeni »slu啪iti bo啪jemu v 膷loveku, saj smo vsi Bo啪ja podoba, smo Bog, navzo膷 v stvarstvu«. Pomeni »biti blizu 膷loveku, da bi bil Bog navzo膷 med nami, sredi teme vojne«.

Lepota 膷love拧kega srca, ki 啪eli slu啪iti drugim

Zelinskyy pove, da je vloga 膷love膷nosti danes pomembna in da jo potrebujemo, saj »啪ivimo v svetu, kjer je 膷love膷nost ranjena zaradi vojne, grozodejstev, kar se o膷itno 啪ivi v Ukrajini in tudi drugod: na拧 svet je ranila vojna«. Po njegovih besedah pojem »膷love膷nost« pomeni, da je »Bog navzo膷 v Stvarstvu«. »V teolo拧kem izro膷ilu katoli拧ke Cerkve, v kr拧膷anskem izro膷ilu, ima ta bo啪anskost univerzalne zna膷ilnosti: Bog je resnica, Boga je absolutna dobrota, Bog je pravi膷nost, Bog je tudi lepota,« pojasni Zelinskyy in doda: »Za nas, ki do啪ivljamo sence vojne, je najpomembnej拧e, da ne pozabimo, da moramo sredi vsega tega motriti lepoto. In veliko je je: lepote 膷love拧kega srca, ki je pripravljeno slu啪iti.«

To lepoto je mogo膷e videti, ko pomagajo ukrajinskim vojakom in civilistom. V 膷lovekovem srcu je veliko lepote, kar je po njegovih besedah tudi vir zmage, kajti ljubezen je zmo啪na zmagati. »Biti 膷lovek je dar, ki zahteva, da si prizadevamo biti 膷im bolj podobni bo啪jemu, ki je prisotno v 膷love拧kem srcu, v 膷love拧kem duhu. Zna膷ilnosti, ki nam ka啪ejo pot, so 拧tiri: iskati resnico, izbirati dobroto, braniti pravi膷nost in zreti lepoto, tudi v mraku vojne.«

Izzivi voja拧kih kaplanov

Najve膷ji izziv, s katerim se soo膷ajo voja拧ki kaplani v Ukrajini, je po Zelinskyyjevih besedah »videti, kako se uni膷uje 膷love膷nost, ki je utele拧ena v prijatelju, otroku, v 膷love拧ki osebi«. To postane 拧e te啪je, ko »svet 21. stoletja tega no膷e videti«. »Be啪i se pred odgovornostjo, saj se zdi, da je vojna dale膷, 膷etudi gre za eno najhuj拧ih vojn po drugi svetovni vojni,« meni Zelinskyy.

»Mi danes 啪ivimo ta kontekst in gledamo, kako lepote, 膷istosti, same 膷love膷nosti ne uni膷ujejo samo tanki, ampak tudi nepripravljenost, da bi se borili, da bi se odzvali, da bi se 膷utili odgovorne, kar je prav tako rana za 膷love膷nost. Za voja拧kega kaplana, ki je na fronti, so izzivi 拧tevilni, a po moje je ta moralni izziv najgloblji: ko vidi拧 vse to in se zaveda拧, da se je svet odlo膷il, da ne bo videl, 膷etudi govorimo o istih stvareh: o resnici, pravi膷nosti in lepoti. 膶love膷nost je danes napadena. In za to rano moramo vsi poskrbeti.«

Biti drug ob drugem in hoditi skupaj

Ob koncu pogovora p. Zelinskyy spregovori 拧e o jubileju in upanju. Kot pove, je romanje del 膷love拧ke narave. »Na tem svetu smo vsi romarji, opravljamo svoje potovanje, pri tem pa je pomembno, da nismo sami, kajti 膷lovek danes ne more hoditi sam. »Ostati moramo blizu drug drugemu, da se ne bi izgubili v temi dana拧njega sveta,« poudari in doda, da je najpomembnej拧a lekcija na fronti to, da »膷lovek ne more biti sam, potrebuje tovari拧a, potrebuje ob膷utek, da je ljubljen s strani dru啪ine, otrok, svoje 啪ene«.

»Za nas kristjane je najpomembnej拧e, da ne pozabimo, kaj je vir na拧ega upanja. Zato moramo pogled dvigniti h Kri啪anemu. Kri啪ani je najmo膷nej拧e sporo膷ilo za ta 膷as. Voja拧kim kaplanom in vsemu ukrajinskemu ljudstvu pomaga, da se ne izgubi sredi mra膷ne bole膷ine te vojne in ne pozabi na vstajenje. Zato se ne smemo ustaviti, ampak moramo korak za korakom hoditi dalje, pri tem pa gledati proti vstajenjskemu jutri, vendar pa ne sami, ampak vedno skupaj, z molitvijo in pogledom uprtim v Kri啪anega. Moramo biti drug ob drugem, moramo hoditi drug z drugim z odprtimi o膷mi, saj tudi sredi te popolne teme in bole膷ine moramo vedno ostati mo拧ki in 啪enske upanja. Biti 膷lovek pomeni iskati resnico, izbrati dobroto, boriti se za pravi膷nost in jo braniti ter prav tako motriti lepoto.«