Kraji in prizori??a, ki jih bo pape? obiskal na Tajskem
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Bangkok
Bangkok je slabimi 9 milijoni prebivalcev glavno in najve?je mesto Tajske, ki le?i v bli?ini Tajskega zaliva. Na za?etku je bilo majhno trgovsko sredi??e in pristani??e z imenom Bang Makok – »bang« je tajsko ime za mesto ali vas, ki stoji ob reki, medtem ko je »makok« rastlina, ki ima sade?e, podobne olivam. Ko je leta 1782 kralj Rama I. zgradil pala?o na vzhodnem bregu, je Bangkok postal glavno mesto, ter bil preimenovan v Krung Thep, kar pomeni »Mesto angelov«. Danes je pomembno poslovno sredi??e in priljubljena turisti?na to?ka.
Vladna hi?a
?etrtek bo pape? Fran?i?ek za?el z obiskom vladne hi?e, kjer se nahaja kabinet predsednika vlade in kjer potekajo dr?avne sve?anosti in dogodki. V za?etku prej?njega stoletja jo je dal zgraditi kraj Rama V., dokon?ana je bila leta 1941.
Na?rt zanjo je naredil italijanski umetnik Annibale Rigotti, kon?al pa jo je Corrado Feroci. Zgrajena je v slogu bene?ke gotske arhitekture s kombinacijo bizantinske umetnosti in tajskega sloga. Vladna hi?a je za obiskovalce odprta le enkrat letno – ob narodnem dnevu otrok, ki ga obhajajo drugo soboto v januarju.
Budisti?ni tempelj Wat Ratchabophit Sathit Maha Simaram
Iz vladne hi?e se bo sveti o?e odpravil v budisti?ni tempelj Wat Ratchabophit Sathit Maha Simaram. Gre za znano bivali??e tajskih menihov in njihovega vrhovnega patriarha. Njegova notranjost zdru?uje tradicionalno tajsko arhitekturo in arhitekturo velikih evropskih gotskih katedral. Podalj?ani stebri ob vhodu spominjajo na katoli?ko cerkev, njegvo okrasje in mozaiki pa po drugi strani, kako dale? je od stare celine. V istem templju se je med svojim apostolskim potovanjem leta 1984 pape? Janez Pavel II. sre?al z 18. budisti?nim patriarhom.
Bolni?nica St. Louis
Pape? Fran?i?ek bo nato od?el v pediatri?no bolni?nico St. Louis, ki jo je leta 1898 dal zgraditi tedanji ?kof Louis Vey, apostolski vikar katoli?kega misijona v Siamu. Najprej je bila zaupana redovnicam, danes pa jo vodijo laiki.
Kraljeva pala?a Amphorn
Sre?anje s tajskim kraljem, Ramo X., bo potekalo v kraljevi pala?i Amphorn (»Kraljevo bivali??e na nebu«), ki je bila zgrajena leta 1906 na ?eljo kralja Rama V.
Nacionalni stadion
Nacionalni stadion, kjer bo sveti o?e jutri daroval sveto ma?o, sprejme 65.000 oseb, zgrajen pa je bil za 13. azijske igre leta 1998.
?upnija sv. Petra
Petek se bo pri?el s sre?anjem z duhovniki, redovniki, redovnicami, semeni??niki in katehisti v ?upniji sv. Petra. Ustanovljena je bila leta 1840, temeljni kamen za cerkev, ki je bila prvotno iz bambusa, je bil polo?en 1. avgusta 1880.
Gradnja je bila kon?ana ?est let pozneje, leta 1910 pa je bila cerkev obnovljena in pove?ana. Leta 1970 so jo zgradili na novo, prav tako pa so jo morali ponovno obnoviti leta 1989, ko jo je prizadel po?ar.
Sveti??e bl. Nicholasa Boonkerda Kitbamrunga
Sre?anje s ?kofi Tajske in Zveze azijskih ?kofovskih konferenc ter s ?lani Dru?be Jezusove bo potekalo v sveti??u bla?enega Nicholasa Boonkerda Kitbamrunga. Gre za prvega tajskega duhovnika mu?enca, ki je bil razgla?en za bla?enega 5. marca 2000. Cerkev v spomin nanj je bila zgrajena leta 2003 na pobudo kardinala Michaela Michaia Kitbunchuja. Stavba je osmerokotne oblike v modernem slogu, v njej pa so shranjene relikvije mu?enca, po katerem nosi ime.
Univerza Chulalongkorn
Univerza Chulalongkorn, kjer bo potekalo sre?anje s kr??anskimi voditelji in voditelji drugih verstev, je najstarej?a in najuglednej?a tajska univerza. Na njej ?tudirajo tudi ?lani kraljeve dru?ine in plemstvo dr?ave. V za?etku 20. stoletja jo je ustanovil kralj Rama VI. in sicer v spomin na svojega o?eta, Rama V., ki si je zelo prizadeval za razvoj dr?ave. Med ljudstvom je bil izredno priljubljen, saj je odpravil su?enjstvo.
Katedrala Vnebovzetja
Zadnjo sveto ma?o na tajskih tleh bo sveti o?e daroval v katedrali Vnebovzetja. Sredstva zanjo je leta 1809 zbral francoski misijonar Pascal. Dokon?ana je bila leta 1821 s pomo?jo sredstev in materiala iz Francije in Italije. Leta 1909 so jo obnovili in pove?ali, med drugo svetovno vojno pa je bila po?kodovana in potrebna ponovne obnove. Zanjo je zna?ilen neoromanski slog z rde?imi opekami ter dvema 32-metrskima zvonikoma, notranjost pa je v francoskem neoklasi?nem in kolonialnem slogu.
