杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Najti nove poti za evangelizacijo

Kot je dejal pape?, bo sre?anje organizirano z namenom, da bi »na?li nove poti za evangelizacijo tistega dela Bo?jega ljudstva, posebej staroselskih ljudstev, ki so pogosto pozabljena in brez mo?nosti za mirno prihodnost, tudi zaradi krize amazonskega gozda, plju?, ki so temeljnega pomena za na? planet«. 8. junija lani je bil objavljen pripravljalni dokument za sinodo.

»Plju?a sveta«, biotska raznovrstnost

Gre za pomemben projekt Cerkve, namen katerega je premostiti meje in ponovno opredeliti pastoralne smernice, ki bi bile prilagojene za dana?nji ?as. Panamazonija je obmo?je, ki ga sestavljajo podro?ja v naslednjih dr?avah: Boliviji, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju, Venezueli, Surinamu, Gvajani in Francoski Gvajani. Gre za pomemben vir kisika za vso zemljo, saj se tam nahaja ve? kot tretjina primarnih gozdnih zalog na svetu. Prav tako je eno izmed najve?jih podro?ij biotske raznovrstnosti planeta.

?kofje z razli?nih koncev sveta

Na sinodi bodo sodelovali ?kofje, ki so bili izbrani z razli?nih koncev sveta, vklju?no z vsemi ?kofi amazonskega podro?ja. Kardinal Hummes je tudi predsednik »Panamazonske cerkvene mre?e« (Repam), njen podpredsednik pa je kardinal Pedro Barreto iz Peruja.

Panamazonska cerkvena mre?a

Ta transnacionalna mre?a si prizadeva za sodelovanje med razli?nimi ?leni Cerkve: med cerkvenimi okro?ji, redovnimi kongregacijami, Karitas, razli?nimi zdru?enji ali katoli?kimi fundacijami in skupinami laikov. Med njihovimi glavnimi cilji je za??ita amazonskih skupnosti, ki so ogro?ene zaradi onesna?evanja, korenite in hitre spremembe ekosistema, od katerega so odvisni, ter zaradi pomanjkanja varovanja temeljnih ?lovekovih pravic.   

Bo imela sinoda posledice za enost v Cerkvi?

Kardinal Hummes je v intervjuju s p. Antoniem Sapadarom najprej odgovoril na vpra?anje, ?e meni, da je strah tistih, ki mislijo, da bo imela sinoda posledice za enost v Cerkvi, upravi?en. Poudaril je, da se danes veliko govori o enosti Cerkve. Ta je po njegovem mnenju temeljnega pomena, vendar pa jo je potrebno razumeti kot enost, ki sprejema razli?nost, po vzoru svete Trojice. To konkretno pomeni, da je prav tako nujno poudariti, da enost nikoli ne sme uni?iti razli?nosti. Sinoda poudarja razli?nost znotraj te velike enosti. Razli?nost je bogastvo enosti, prepre?uje, da bi postala uniformna.

Razli?nost je pomembna za Cerkev

Po mnenju kardinala Hummesa je Cerkev danes bolj kot kdajkoli prej odprta za razli?nost. Dr?ave Panamazonije so po njegovih besedah »izraz latinskoameri?ke raznolikosti, ki jo mora Cerkev v Evropi in po vsem svetu sprejeti brez pomi?ljanja in z veliko odprtostjo.« Prav tako meni, da sinoda za Amazonijo pomeni priznanje njihove specifi?nosti ter da more Cerkev v Latinski Ameriki prinesti nove lu?i Cerkvi v Evropi ter v svetu – tako kot mora Cerkev v Evropi njim predati lu?i iz preteklosti, ki so zelo pomembne.

Razli?nost ne ogro?a enosti Cerkve, ampak jo krepi

Na za?etku je kr??anstvo naletelo na inkulturacijo, ki traja vse do danes, vendar pa samo ta ni dovolj. Pri tem kardinal Hummes spomni, da sveti o?e pravi, da ena sama kultura ne more iz?rpati bogastva evangelija. Razli?nost kultur bo prinesla bogastvo, ne pa gro?nje. Razli?nost ne ogro?a enosti Cerkve, ampak jo krepi in zelo pomembno je, da se tega ne bojimo. ?e se torej pogovarjamo med seboj in uspemo najti nove poti za Cerkev v Amazoniji, bo to v korist vse Cerkve, je ?e poudari kardinal Hummes.

Prva faza: bistveno je poslu?anje

Nato je spregovoril o sre?anju, ki so ga imeli predstavniki »Cerkvene panamazonske mre?e« s pape?em Fran?i?kom 25. februarja letos. Seznanili so ga s potekom priprav na sinodo, po tem ko se je kon?ala faza poslu?anja in posvetovanja v delnih Cerkvah Panamazonije. V tem procesu je najpomembnej?i prav vidik poslu?anja, saj ni dovolj samo »videti, presojati in ukrepati z na?rti«. Generalni relator sinode je poudaril, da sinoda ni neka splo?na ali abstraktna ideja, zato je bistveno, da se prisluhne ljudstvom na podro?ju Amazonije.

Pape?: pred o?mi imeti konkreten namen sre?anja

Sveti o?e je na vpra?anje, kaj bi jim priporo?il v ?asu priprave, odgovoril, da se ne sme razvodeniti specifi?en namen sinode – ne sme postati prilo?nost za to, da bi razpravljali o vsem, saj njen namen ni obravnavati vse izzive in potrebe Cerkve po svetu: pred o?mi je potrebno imeti konkreten namen sre?anja. Seveda ima in bo imel celoten proces vpliv na ves svet, vendar se ne sme pozabiti, kaj je cilj – nove poti za Cerkev v Amazoniji ter za celostno ekologijo na tem podro?ju.

Potrebne so nove poti, odprtost Svetemu Duhu

Prav nove poti so po mnenju kardinala Hummesa danes zelo potrebne; ne smemo se bati novosti, jih zavirati ali se jim upirati. Staro in novo morata hoditi z roko v roki, novost mora okrepiti in spodbuditi pot. Pape? Fran?i?ek pravi, da je potrebno zaupati v Svetega Duha, ki vodi naprej. Vse od za?etka svojega pontifikata spodbuja in opogumlja Cerkev, naj vstane in ne bo stati?na ali preve? gotova glede svoje teologije ter pogleda na stvari. Preteklost ni okamenela, vedno mora biti del zgodovine, tradicije, ki gre proti prihodnosti. Vsaka generacija mora iti naprej in prispevati k bogastvu te pomembne tradicije, za kar pa se je potrebno izro?iti delovanju Svetega Duha, je ?e dodal generalni relator sinode za Panamazonijo.

Preteklost, zaznamovana s kolonializmom

Ena izmed tematik, o kateri je spregovoril, je kolonialna dedi??ina, s katero je zaznamovana preteklost na podro?ju Amazonije. Hkrati pa je tovrstni odnos tudi eden izmed najpomembnej?ih prito?b domorodnih ljudstev proti dolo?enim protestantskim binko?tnim skupnostim, ki so pri?le in ?e prihajajo na njihovo ozemlje. Kardinal Humes je poudaril, da sveti o?e nasprotuje kakr?nikoli obliki neolokolonializma in Cerkev v Amazoniji poziva, naj pri svojem poslanstvu oznanjevanja ne ?ivi v tak?nem duhu oz. opozarja, naj ne kolonizira domorodnih ljudstev glede njihove vere, duhovnosti in izku?nje Boga.

Evangelizacija: avtohtona Cerkev za avtohtone skupnosti

Po Hummesovih besedah mora evangelizacija teh ljudstev vklju?evati inkulturacijo in medverski dialog, saj imajo tudi oni svojo izku?njo Boga, izku?njo prese?nega ter tako tudi duhovnosti. Kristjani verujemo, da je Jezus Kristus pravo zveli?anje in dokon?no razodetje, ki mora razsvetliti vse ljudi. Cilj evangelizacije avtohtonih ljudstev mora biti to, da bi prebudili avtohtono Cerkev za avtohtone skupnosti: v kolikor sprejmejo Jezusa Kristusa, bi morale imeti tudi mo?nost izraziti svojo vero preko svoje kulture, identitete, zgodovine in duhovnosti.

Nasprotovanja zaradi interesov

Tak?nemu pogledu na Cerkev pa nekateri nasprotujejo – predvsem tisti, ki imajo svoje interese in na?rte, s katerimi ?elijo ropati in imeti prevlado nad tamkaj?njimi ljudstvi; ?elijo priti, da bi jih izkoristili in od?li s polnimi kov?ki, za seboj pa pustili degradacijo in obubo?ane ljudi. Kardinal Hummes zato opozarja, da je pomembno prepoznati tovrstno upiranje – tako v Cerkvi kot tudi izven nje, npr. glede vlad, podjetij in povsod drugod, kjer so posredi predvsem ekonomski interesi –, ter razlo?evati, kaj je potrebno v teh primerih storiti. Nedvomno bo potrebno izraziti svoje ogor?enje – ne nasilno, a gotovo na odlo?en in prero?ki na?in, je ?e poudaril kardinal ter dodal, da mora prero?tvo stremeti tudi k novim potem, ki morejo razsvetliti in pomagati drugemu sprejeti dialog.

Inkulturacija in medkulturnost

V nadaljevanju intervjuja je generalni relator sinode za Panamazonijo odgovoril na vpra?anje, kaj meni o inkulturaciji in medkulturnosti oz. kako ju je mogo?e vklju?iti v sinodalni proces. Dejal je, da si ne nasprotujeta, ampak hodita z roko v roki. Inkulturacija je absolutno potrebna, pa tudi medkulturnost, saj je v Amazoniji veliko kultur. Pri tem je poudaril, da je potrebno razlo?evati med »Cerkvijo za staroselce« in »Cerkvijo, ki je s staroselci«. Danes v Latinski Ameriki prisotna predvsem slednja, saj so staroselska ljudstva cilj pastorale, ne pa ?e protagonisti lastne izku?nje vere. Vendar pa Hummesovih besedah to ni dovolj: potrebno je ciljati na »Cerkev za staroselce«.

Pomo? brazilskega Misijonarskega sveta za staroselce

Obstaja brazilski Misijonarski svet za staroselce, ki zelo dobro opravlja svoje delo: objavlja razli?ne statisti?ne podatke glede staroselcev, obve??a o primerih nasilja, ki so se zgodili. Podatki so namre? jasni, ni jih mogo?e zanikati. Opozarjajo na krivice, kr?enje ?lovekovih pravic, umore, kriminalizacijo zagovornikov pravic. Kardinal Hummes je dejal, da je Cerkev v Panamazoniji poklicana varovati ?lovekove pravice, pravice staroselcev, ljudstev, ki ?ivijo ob vodi, ter drugih.    

Cerkev, v kateri bodo protagonisti staroselci

Po tem, ko je dejal, da bi danes Cerkev v Amazoniji lahko poimenovali »Cerkev s staroselci«, je kardinal dodal, da je potrebno storiti naslednji korak – in sicer pomagati, da bi se rodila in rasla Cerkev za staroselce, kjer bi bili oni protagonisti. Domorodne skupnosti, ki sprejmejo evangeljsko oznanilo, to je Jezusa Kristusa, morajo imeti pogoje za to, da se more preko primernega procesa njihova vera u?love?iti in inkulturirati v njihovi tradicionalni stvarnosti. V kontekstu njihove kulture, identitete, zgodovine in duhovnosti se torej lahko rodi Cerkev, ki je za staroselce, ki ima svoje pastirje in posve?ene slu?abnike – vedno v polnem ob?estvu z vesoljno katoli?ko Cerkvijo, vendar pa inkulturirana v staroselske kulture. Bog je bil namre? vedno prisoten v njihovi zgodovini, zato morejo v svoji identiteti, zgodovini ter kulturi prepoznati jasna znamenja Bo?je prisotnosti. Ta starodavna ljudstva prihajajo iz drugega rodu kot ljudstva v Evropi, Afriki, Indiji, na Kitajskem. Zato je potrebno znotraj njihove zgodovine, identitete, duhovnosti, izhajajo? iz njihovega odnosa s prese?nim, ustvariti Cerkev, ki bo imela avtohtono obli?je.

Zgodovinski pomen sinode za vso Cerkev?

Pri tem je generalni relator sinode za Amazonijo spomnil, da Cerkev pogosto preve? poudarja pomen posve?enega slu?abnika, ki ga mora skupnost sprejeti, namesto da bi bilo obratno, saj ni skupnost zanj, ampak on za skupnost in se mora prilagoditi njenim potrebam. Cerkev za staroselce ne nastane z dekretom, je dejal kardinal Hummes ter dodal, da mora sinoda odpreti pot za proces, ki bi bil dovolj svoboden in bi priznaval lastno dostojanstvo vsakega kristjana ter vsakega Bo?jega otroka. V tem je veli?ina sinode za Panamazonijo in sveti o?e po Hummesovih besedah ve, da bo le-ta lahko zgodovinskega pomena za celotno Cerkev.

Tehnokracija in celostna ekologija

Naslednje podro?je, o katerem je spregovoril kardinal, je bila celostna ekologija, h kateri spodbuja sveti o?e. Interpelira trenutne modele razvoja in proizvodnje, ki se sklicujejo na razumske, znanstvene in tehnolo?ke lu?i moderne dobe. Tako se uveljavlja tehnokratska paradigma prevlade, ki po?ne to, kar ?eli. Gre za rezultat t.i. »kopernikanske revolucije« v sodobni filozofiji, v kateri predmet ni ve? to, o ?emer se razmi?lja, ampak subjekt, ki misli, subjektivnost. Vendar pa so veliki interesi, ki so bili v igri, to veliko bogastvo moderne dobe po kardinalovih besedah spremenili v subjektivizem, individualizem in nato v liberalizem. Izredni znanstveni in tehnolo?ki napredek sta v ?lovekove roke polo?ila izjemno mo? poseganja v naravo. Omogo?ila sta mu, da proizvaja vedno ve? dobrin, ne glede na ceno, v ?kodo same narave in tudi oseb ali skupnosti. To vedno bolj izpopolnjeno tehnologijo se uporablja za izkori??anje planeta, ?lovek kopi?i vedno ve? materialnih dobrin. Nasprotno pa staroselska ljudstva ne nabirajo dobrin, ampak nas u?ijo, da so veliko pomembnej?i med?love?ki odnosi, odnosi med skupnostmi. Svet ne sprejema celostne ekologije, ne sprejema, da smo otroci te zemlje. Pogosto se ?ivi tako, kakor da bi ?lovek pri?el na svet in tukaj na?el zaklad, ki ga mora izkoristiti na vse mogo?e na?ine. Vendar pa to ni res, smo otroci te zemlje in ?e ji ?kodimo, delamo ?kodo samim sebi, je ?e poudaril kardinal Hummes.  

Teolo?ki temelj celostne ekologije: Bog v odnosu z zemljo

Po razmi?ljanju o tehnokraciji in celostni ekologiji je spregovoril o tem, da ima slednja teolo?ki temelj. O tem je ve?krat govoril tudi pape? Fran?i?ek, ki pravi, da je najpomembnej?a razse?nost celostne ekologije ta, da je tudi Bog v Jezusu Kristusu vstopil v dokon?en odnos s to zemljo. Ker je Bog v odnosu, je vse medsebojno povezano. Bog sam se je zavezal preko u?love?enja Jezusa Kristusa in Jezus je najvi?ja to?ka, h kateri vsi potujemo. Kardinal Hummes je spomnil, da obstajajo ?udovita besedila, ki pravijo, da je to cilj, kateremu se bli?ajo vsa bitja, saj le-ta niso bila ustvarjena za nas. Njihov poslednji cilj nismo mi, ampak Bog. Tudi ona bodo nekega dne, na skrivnosten na?in v logiki vstajenja, del dokon?nega Kraljestva.

Vstali Kristus je vrh, kateremu se vse bli?a

Bog svojega stvarstva ne bo uni?il, ampak ga bo preoblikoval v velikono?nem smislu. Vstali Kristus je torej vrh, kateremu se vse bli?a. ?love?tvo se ne premika v krogu, brez smeri, brez smisla. Moramo hoditi, obstaja realna prihodnost, vstali Jezus Kristus je velika transcendentna to?ka, kateri se bli?amo. Celostna ekologija je povezanost vsega tega, je dejal generalni relator sinode ter dodal, da bi bilo po njegovem mnenju potrebno celotno teologijo, kristologijo ter teologijo zakramentov na novo premisliti izhajajo? iz velike lu?i, zaradi katere je vse medsebojno povezano. Bog sam je dokon?no v odnosu z na?im skupnim domom.

V Aparecidi Bergoglio postal ob?utljiv za izzive Amazonije

Kardinal Hummes je v nadaljevanju intervjuja spregovoril o »Cerkveni panamazonski mre?i«, ki je del procesa priprave na sinodo. Nastala je iz ideje med 5. zasedanjem Sveta ?kofovskih konferenc Latinske Amerike v Aparecidi, katerega se je udele?il tudi pape? Benedikt XVI. Njegova odprtost je po Hummesovih besedah vse presenetila – ?eprav je iz Evrope, je bil odprt za dialog skupaj s tamkaj?njimi ?kofi, ljudstvi, podro?ji Latinske Amerike. Na sre?anju je bil tudi kardinal Bergoglio, tedanji nad?kof Buenos Airesa. Govorili so o tem, da je potrebno narediti skupen pastoralni na?rt za Amazonijo in pape? Fran?i?ek pravi, da je prav v Aparecidi postal bolj ob?utljiv za izzive glede tega podro?ja. Ta stvarnost je bila zanj kot nad?kofa Buenos Airesa zelo oddaljena. Ker pa so brazilski ?kofje med zasedanjem zelo vztrajali pri tej tematiki, je za?ela zanimati tudi njega in razumel je, da gre za pomembno vpra?anje.

Specifi?ni pastoralni na?rt za celotno podro?je – 9 dr?av

Po Aparecidi, posebej po napovedani sinodi za Panamazonijo, je potrebno razmi?ljati o specifi?nem pastoralnem na?rtu. To po Hummesovih besedah ni prav obi?ajno, saj so ?kofovske konference narodne, medtem ko Amazonija ni dr?ava, ampak podro?je, ki vklju?uje devet dr?av. Sveti o?e v zvezi s tem prav tako govori o decentralizaciji, pri ?emer sku?a pomagati tudi »Cerkvena panamazonska mre?a«.

Zorenje ideje o sinodi

Ob koncu pogovora pa je kardinal Hummes ?e povedal, kako je dozorela ideja o sinodi za Panamazonijo. Sveti o?e mu je ?e leta 2015 rekel, da razmi?lja o tem, da bi organiziral sre?anje z vsemi ?kofi s podro?ja Amazonije. Takrat ?e ni vedel, v kak?ni obliki, vendar je pomislil, da bi lahko ?lo za sinodo, ter prosil kardinala Hummesa, naj se mu pridru?i pri molitvi v ta namen. Posvetoval se je s ?kofi, s ?kofovskimi konferencami amazonskih dr?av ter leta 2017 napovedal sinodo za oktobra letos. Kardinal je svoje razmi?ljanje sklenil z besedami, da so v pripravi na to sre?anje veliko delali in bodo ?e. Gre namre? za pomemben dogodek, ki bo zaznamoval prihodnost Cerkve, saj bo pomagal za?rtati nove poti zanjo.