笔补辫别啪 Leon XIV. sprejel udele啪ence kongresa Pape拧ke mednarodne marijanske akademije
udele啪encem kongresa
Pape拧ke mednarodne marijanske akademije
6. september 2025
V imenu O膷eta in Sina in Svetega Duha.
Mir z vami.
Va拧e eminence, ekscelence, spo拧tovane verske, civilne in voja拧ke oblasti, veleposlaniki, strokovnjaki za mariologijo, dragi bratje in sestre!
Vesel sem, da vas lahko sre膷am ob zaklju膷ku kongresa Mednarodne marijanske akademije. Pozdravljam predsednika, tajnika, 膷lane upravnega odbora, sodelavce in vse dobrotnike.
Devica Marija, Mati Cerkve, nas u膷i biti sveto Bo啪je ljudstvo. Od tod izhaja tudi pomen te Pape拧ke akademije, sredi拧膷a misli, duhovnosti in dialoga, odgovorne za usklajevanje mariolo拧kih 拧tudij in strokovnjakov za mariologijo v slu啪bi pristne in rodovitne marijanske pobo啪nosti.
Na tem 26. kongresu ste se spra拧evali ali je Cerkev z marijanskim obrazom ostanek preteklosti ali prerokba prihodnosti, ki je sposobna pretresti misli in srca od navade in nostalgije »kr拧膷anske dru啪be«, ki je ni ve膷. Razpravljali ste o ciljih in vrednotah, ki jih marijanska pobo啪nost ponuja vernikom, da bi ugotovili, ali slu啪ijo upanju in tola啪bi, ki jo je Cerkev dol啪na oznanjati. V jubileju in sinodalnosti ste prepoznali dve biblijski in teolo拧ki kategoriji za u膷inkovito izra啪anje poklicanosti in poslanstva Gospodove Matere.
Kot »jubilejna« 啪enska se nam Marija zdi vedno sposobna za膷eti znova s 鈥嬧�媝oslu拧anjem Besede, v skladu z dr啪o, ki jo je opisal sveti Avgu拧tin: »Vsak se s teboj posvetuje o tem, kar ho膷e, a ne sli拧i vedno odgovora, ki si ga 啪eli. Tvoj najbolj zvesti slu啪abnik je tisti, ki ne i拧膷e sli拧ati od tebe, kar ho膷e, ampak si 啪eli, kar sli拧i od tebe« (Izpovedi, X, 26). Kot »sinodalna« 啪ena je polno in materinsko vklju膷ena v delovanje Svetega Duha, ki kli膷e, da hodimo skupaj, kot bratje in sestre, tiste, ki so prej mislili, da imajo razloge, da ostanejo lo膷eni v medsebojnem nezaupanju in celo sovra拧tvu (prim. Mt 5,43鈥�48).
Cerkev z marijanskim srcem ohranja in vedno bolj razume hierarhijo resnic vere, ki zdru啪uje razum in 膷ustvo, telo in du拧o, vesoljno in lokalno, osebo in skupnost, 膷love拧tvo in kozmos. Je Cerkev, ki se ne odpoveduje postavljanju neprijetnih vpra拧anj sebi, drugim in Bogu 鈥� »Kako se more to zgoditi?« (Lk 1,34) 鈥� in hodi po zahtevnih poteh vere in ljubezni 鈥� »Glej, dekla sem Gospodova; zgôdi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38).
Marijanska pobo啪nost in praksa, usmerjena v slu啪enje upanju in tola啪bi, nas osvobajata fatalizma, povr拧nosti in fundamentalizma. Resno jemljeta vse 膷love拧ke resni膷nosti, za膷en拧i z najmanj拧imi in zavrnjenimi ter pomagata dati glas in dostojanstvo tistim, ki so bili 啪rtvovani na oltarjih starih in novih malikov.
Ker je poklic Gospodove Matere mogo膷e brati kot poklic Cerkve, ima marijanska teologija nalogo, da v vsem Bo啪jem ljudstvu goji predvsem pripravljenost za »nov za膷etek«, za膷en拧i z Bogom, z Njegovo Besedo in s potrebami bli啪njega, s poni啪nostjo in pogumom (prim. Lk 1,38鈥�39); pa tudi 啪eljo po poti proti enosti, ki izvira iz Trojice, da bi svetu pri膷evali o lepoti vere, rodovitnosti ljubezni in prerokbi upanja, ki ne razo膷ara. Premi拧ljevanje o skrivnosti Boga in zgodovine z Marijinim notranjim pogledom nas varuje pred mistifikacijami propagande, ideologije in nezdravih informacij, ki nikoli ne morejo prenesti razoro啪ujo膷ega in neomajnega sporo膷ila. Odpira nas bo啪ji velikodu拧nosti, ki edina omogo膷a posameznikom, ljudstvom in kulturam, da skupaj potujejo v miru (prim. Lk 24,36.46鈥�48).
Zato Cerkev potrebuje mariologijo; potrebuje, da se jo snuje in predlaga v akademskih sredi拧膷ih, v sveti拧膷ih in 啪upnijskih skupnostih, v zdru啪enjih in gibanjih, v ustanovah posve膷enega 啪ivljenja; pa tudi na mestih, kjer se kujejo sodobne kulture, kar ovrednoti ne拧teto predlogov, ki jih ponujajo umetnost, glasba in literatura.
V zadnjih letih je Marijina akademija spro啪ila tudi ve膷 pobud za promocijo podobe in sporo膷ila Jezusove Matere kot poti sre膷anja in dialoga med kulturami. Ona, popolna sodelavka Svetega Duha, namre膷 nikoli ne neha odpirati vrat, graditi mostove, ru拧iti zidove in pomagati 膷love拧tvu 啪iveti v miru v harmoniji raznolikosti.
Zahvaljujem se vam za to cerkveno slu啪enje, ki nas 拧e naprej spominja, da ima Cerkev vedno marijanski obraz in marijansko prakso. 膶estitam tudi tistim, ki so svoja glasbena in umetni拧ka dela prijavili na letno mednarodno nagrado »Marija, pot miru med kulturami«.
Naj bo va拧a akademija vedno bolj dom in 拧ola, odprta za vse, ki 啪elijo svoje marijanske 拧tudije postaviti v slu啪bo Cerkve. Za to molim in vas spremljam s svojim blagoslovom. Hvala.
