Pape? Leon XIV. sprejel udele?ence kongresa Pape?ke mednarodne marijanske akademije
udele?encem kongresa
Pape?ke mednarodne marijanske akademije
6. september 2025
V imenu O?eta in Sina in Svetega Duha.
Mir z vami.
Va?e eminence, ekscelence, spo?tovane verske, civilne in voja?ke oblasti, veleposlaniki, strokovnjaki za mariologijo, dragi bratje in sestre!
Vesel sem, da vas lahko sre?am ob zaklju?ku kongresa Mednarodne marijanske akademije. Pozdravljam predsednika, tajnika, ?lane upravnega odbora, sodelavce in vse dobrotnike.
Devica Marija, Mati Cerkve, nas u?i biti sveto Bo?je ljudstvo. Od tod izhaja tudi pomen te Pape?ke akademije, sredi??a misli, duhovnosti in dialoga, odgovorne za usklajevanje mariolo?kih ?tudij in strokovnjakov za mariologijo v slu?bi pristne in rodovitne marijanske pobo?nosti.
Na tem 26. kongresu ste se spra?evali ali je Cerkev z marijanskim obrazom ostanek preteklosti ali prerokba prihodnosti, ki je sposobna pretresti misli in srca od navade in nostalgije »kr??anske dru?be«, ki je ni ve?. Razpravljali ste o ciljih in vrednotah, ki jih marijanska pobo?nost ponuja vernikom, da bi ugotovili, ali slu?ijo upanju in tola?bi, ki jo je Cerkev dol?na oznanjati. V jubileju in sinodalnosti ste prepoznali dve biblijski in teolo?ki kategoriji za u?inkovito izra?anje poklicanosti in poslanstva Gospodove Matere.
Kot »jubilejna« ?enska se nam Marija zdi vedno sposobna za?eti znova s ??poslu?anjem Besede, v skladu z dr?o, ki jo je opisal sveti Avgu?tin: »Vsak se s teboj posvetuje o tem, kar ho?e, a ne sli?i vedno odgovora, ki si ga ?eli. Tvoj najbolj zvesti slu?abnik je tisti, ki ne i??e sli?ati od tebe, kar ho?e, ampak si ?eli, kar sli?i od tebe« (Izpovedi, X, 26). Kot »sinodalna« ?ena je polno in materinsko vklju?ena v delovanje Svetega Duha, ki kli?e, da hodimo skupaj, kot bratje in sestre, tiste, ki so prej mislili, da imajo razloge, da ostanejo lo?eni v medsebojnem nezaupanju in celo sovra?tvu (prim. Mt 5,43–48).
Cerkev z marijanskim srcem ohranja in vedno bolj razume hierarhijo resnic vere, ki zdru?uje razum in ?ustvo, telo in du?o, vesoljno in lokalno, osebo in skupnost, ?love?tvo in kozmos. Je Cerkev, ki se ne odpoveduje postavljanju neprijetnih vpra?anj sebi, drugim in Bogu – »Kako se more to zgoditi?« (Lk 1,34) – in hodi po zahtevnih poteh vere in ljubezni – »Glej, dekla sem Gospodova; zgôdi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38).
Marijanska pobo?nost in praksa, usmerjena v slu?enje upanju in tola?bi, nas osvobajata fatalizma, povr?nosti in fundamentalizma. Resno jemljeta vse ?love?ke resni?nosti, za?en?i z najmanj?imi in zavrnjenimi ter pomagata dati glas in dostojanstvo tistim, ki so bili ?rtvovani na oltarjih starih in novih malikov.
Ker je poklic Gospodove Matere mogo?e brati kot poklic Cerkve, ima marijanska teologija nalogo, da v vsem Bo?jem ljudstvu goji predvsem pripravljenost za »nov za?etek«, za?en?i z Bogom, z Njegovo Besedo in s potrebami bli?njega, s poni?nostjo in pogumom (prim. Lk 1,38–39); pa tudi ?eljo po poti proti enosti, ki izvira iz Trojice, da bi svetu pri?evali o lepoti vere, rodovitnosti ljubezni in prerokbi upanja, ki ne razo?ara. Premi?ljevanje o skrivnosti Boga in zgodovine z Marijinim notranjim pogledom nas varuje pred mistifikacijami propagande, ideologije in nezdravih informacij, ki nikoli ne morejo prenesti razoro?ujo?ega in neomajnega sporo?ila. Odpira nas bo?ji velikodu?nosti, ki edina omogo?a posameznikom, ljudstvom in kulturam, da skupaj potujejo v miru (prim. Lk 24,36.46–48).
Zato Cerkev potrebuje mariologijo; potrebuje, da se jo snuje in predlaga v akademskih sredi??ih, v sveti??ih in ?upnijskih skupnostih, v zdru?enjih in gibanjih, v ustanovah posve?enega ?ivljenja; pa tudi na mestih, kjer se kujejo sodobne kulture, kar ovrednoti ne?teto predlogov, ki jih ponujajo umetnost, glasba in literatura.
V zadnjih letih je Marijina akademija spro?ila tudi ve? pobud za promocijo podobe in sporo?ila Jezusove Matere kot poti sre?anja in dialoga med kulturami. Ona, popolna sodelavka Svetega Duha, namre? nikoli ne neha odpirati vrat, graditi mostove, ru?iti zidove in pomagati ?love?tvu ?iveti v miru v harmoniji raznolikosti.
Zahvaljujem se vam za to cerkveno slu?enje, ki nas ?e naprej spominja, da ima Cerkev vedno marijanski obraz in marijansko prakso. ?estitam tudi tistim, ki so svoja glasbena in umetni?ka dela prijavili na letno mednarodno nagrado »Marija, pot miru med kulturami«.
Naj bo va?a akademija vedno bolj dom in ?ola, odprta za vse, ki ?elijo svoje marijanske ?tudije postaviti v slu?bo Cerkve. Za to molim in vas spremljam s svojim blagoslovom. Hvala.
