Pape? Leon XIV. podal avgu?tincem tri predloge za kapitelj: poslu?anje, poni?nost in enost
Leon XIV.
Uvodni pozdrav pred homilijo v angle??ini
Drage sestre in bratje, o?e Alejandro Moral, generalni prior, moji bratje v ?kofovstvu, vsem vam, mojim avgu?tinskim bratom – bratom in sestram, ki ste tukaj prisotni – preden za?nem s formalno pridigo, ki je pripravljena, vas ?elim le pozdraviti. In za tiste, ki razumete angle?ko, a ne italijansko: molite za dar Svetega Duha. In morda vam bo v tem kratkem ?asu premi?ljevanja o Bo?ji Besedi in razmi?ljanja o tem, kar Gospod prosi vse vas, tiste, ki boste kmalu za?eli ta redni generalni kapitelj, dan ne nujno dar razumevanja ali govorjenja vseh jezikov, ampak dar poslu?anja, dar poni?nosti in dar spodbujanja enosti – znotraj reda in po redu, po vsej Cerkvi in ??svetu.
Homilija
To evharistijo obhajamo ob za?etku generalnega kapitlja, tega trenutka milosti za Avgu?tinski red in za vso Cerkev. V tej votivni ma?i k Svetemu Duhu prosimo, naj On, po katerem Kristusova ljubezen prebiva v na?ih srcih (prim. Rim 5,5), dan za dnem vodi va?e delo.
Ko starodavni avtor govori o binko?tih (prim. Apd 2,1-11), jih opi?e kot »obilno in neustavljivo zmagoslavje Duha« (Didim Slepi, De Trinitate, 6, 8: PG 39, 533). Prosimo Gospoda, naj bo tako tudi za vas. Naj ima njegov Duh »obilno in neustavljivo« premo? nad vsako ?love?ko logiko, da bo tretja Bo?ja oseba v resnici postala protagonist prihodnjih dni.
Sveti Duh govori tako danes kot v preteklosti. To po?ne v »penetralia cordis« ter po bratih in po ?ivljenjskih okoli??inah. Zato je pomembno, da je vzdu?je kapitlja v skladu s stoletnim izro?ilom Cerkve vzdu?je poslu?anja, poslu?anje Boga in poslu?anje drugih.
Ko je na? o?e Avgu?tin premi?ljeval o binko?tih, je v odgovoru na izzivalno vpra?anje tistih, ki so spra?evali, zakaj se danes ne ponovi izredno znamenje »glosolalije«, kot se je tistega dne zgodilo v Jeruzalemu, ponudil razmislek, za katerega mislim, da bi mogel postati zelo koristen pri poslanstvu, ki ga boste izpolnili. Avgu?tin pravi: »V prvem trenutku je vsak vernik […] govoril vse jezike […]. Sedaj skupnost vseh vernikov govori v vseh jezikih. Zato so tudi sedaj vsi jeziki na?i, ker smo udje telesa, ki govori« (Sermo 269, 1).
Predragi, tukaj ste skupaj udje Kristusovega telesa, ki govori vse jezike. ?e ne vse jezike sveta, pa gotovo vse tiste, za katere Bog ve, da so potrebni za izpolnitev dobrega, ki vam ga v svoji modrostni previdnosti zaupa.
Zato te dneve ?ivite v iskrenem prizadevanju za komunikacijo in razumevanje, in to storite kot velikodu?en odgovor na veliki in edinstveni dar lu?i in milosti, ki vam ga daje nebe?ki O?e, ko je vas, prav vas, sklical sem za dobro vseh.
Pojdimo na drugo to?ko: vse to storite s poni?nostjo. Ko sv. Avgu?tin komentira raznolikost na?inov, na katere se je Sveti Duh skozi stoletja izlival na svet, to mnogoterost razume kot povabilo nam, da bi spri?o svobode in nedoumljivosti Bo?jega delovanja postali majhni (prav tam, 2). Nih?e naj ne misli, da ima sam vse odgovore. Vsak naj odprto podeli to, kar ima. Vsi z vero sprejmimo to, kar Duh navdihuje, zavedajo? se, da »kakor je nebo visoko nad zemljo« (Iz 55,9), tako visoko so njegove poti nad na?imi potmi in njegove misli nad na?imi mislimi. Samo tako nas bo Duh mogel »u?iti« in »spominjati« tega, kar je Jezus rekel (prim. Jn 14,26), ko bo to vtisnil v va?a srca, da se bo iz njih ?iril njegov odmev v enkratnosti in neponovljivosti vsakega utripa.
Rad pa bi poudaril ?e eno to?ko razmisleka glede tega, kar nam ponuja danes besedno bogoslu?je: vrednost enosti. Ko v prvem berilu sv. Pavel govori o skupnosti v Korintu, poda opis, ki ga lahko prenesemo na ta kapitelj. Tudi tukaj se namre? »vsakemu daje razkritje Duha v korist vseh« (1 Kor 12,7), tudi tukaj »vse to dela eden in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor ho?e« (v. 11) in tudi o vas lahko re?emo, »kakor je namre? telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje pa so, ?eprav jih je mnogo, eno telo, tako tudi Kristus« (v 12).
Naj bo enost nepogre?ljiv predmet va?ih prizadevanj, a ne samo to: naj bo tudi merilo preverjanja va?ega ravnanja in skupnega delovanja, kajti to, kar zdru?uje, je Njegovo, kar pa lo?uje, ne more biti njegovo.
S tem v zvezi nam spet prihaja na pomo? sv. Avgu?tin, ki ob razlaganju ?ude?a binko?ti, pripominja: »Kot so bili takrat razli?ni jeziki, ki jih je ?lovek lahko govoril, znamenje prisotnosti Svetega Duha, tako je sedaj ljubezen do enosti […] znamenje njegove prisotnosti (prav tam, 3). In nadaljuje: »Kakor se namre? duhovni ljudje veselijo enosti, tako meseni vedno i??ejo prepire« (prav tam). Zato se spra?uje: »Kaj je ve?ja mo? pobo?nosti, kot ljubezen do enosti?« in zaklju?i: »Imeli boste Svetega Duha, ko boste privolili, da se va?e srce po iskreni ljubezni oprime enosti« (prav tam).
Poslu?anje, poni?nost in enost, to so trije koristni predlogi, – upam – ki vam jih bogoslu?je daje za te prihodnje dni.
Povabljeni ste, da jih sprejmete za svoje, ko boste ponovili molitev, s katero smo se obrnili na Gospoda na za?etku te slovesnosti: »O?e, naj Duh Tola?nik, ki izhaja iz tebe, razsvetljuje na?e misli in nas v skladu z obljubo tvojega Sina vodi k vsej resnici« (prim. Rimski misal, Ma?a v ?ast Svetemu Duhu, glavna ma?na pro?nja).
