杏MAP导航

Trije zaporniki, ki prestajajo kazen v bene拧kem zaporu Santa Maria Maggiore, so s posebnim dovoljenjem zadnji del romarske poti od Ternija do Rima prehodili pe拧. Po petih dneh so jubilejno romanje zaklju膷ili z vstopom skozi sveta vrata bazilike svetega Petra, zatem pa se v vatikanski apostolski pala膷i sre膷ali s pape啪em Leonom XIV..

Na sre膷anju s svetim o膷etom so bili prisotni tudi prostovoljci kaplanije in zaporni拧ko osebje, ki so romarje spremljali na zadnjem delu romarske poti v Rim, pa tudi bene拧ki patriarh Francesco Moraglia; kaplan mo拧kega zapora Massimo Cadamuro; direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Santa Maria Maggiore v Benetkah, Enrico Farina; in poveljnik kazenske policije zavoda, Antonio Antonica.

Romarji so pape啪u podarili dnevnik z belimi platnicami, v katerem so zapisana razmi拧ljanja, vtisi in molitve, ki jih je navdihnilo dolgo romanje zapornikov. Bene拧ka 拧kofija pa je svetemu o膷etu poklonila kelih in pateno iz muranskega stekla.

Sveti o膷e je z vsakim zapornikom osebno izmenjal nekaj besed, vsak posebej pa se je z njim tudi fotografiral; tako bo lahko v svoji celici hranil spomin na to pomembno in pomenljivo sre膷anje s pape啪em Leonom XIV..

Pred povratkom v Benetke so romarji upanja svojo romarsko pot zaklju膷ili z obiskom ostalih rimskih pape拧kih bazilik.

Bene拧ki patriarh Francesco Moraglia je sre膷anje s svetim o膷etom opisal kot velik dar in nepozabno izku拧njo. Za vatikanske medije je dejal, da je bil pape啪 »zares zelo prijazen in se je z vsemi nami pogovarjal kot prijatelj, pri 膷emer je pokazal iskreno zanimanje za ljudi in razli膷na vpra拧anja, o katerih smo se pogovarjali«.

»Jubilejno romanje, ki so se ga udele啪ili tudi trije zaporniki iz bene拧kega mo拧kega zapora,« je dejal patriarh, »je bilo dejanje izjemnega pomena, saj ka啪e na skrb dru啪be za te osebe, ki se po prestani kazni pripravljajo na vrnitev na svoja prej拧nja delovna mesta. Te osebe so se tako po膷utile cenjene na svoji poti rehabilitacije in ponovne dru啪bene vklju膷itve. Sre膷anje s pape啪em je izraz bli啪ine in podpore celotne kr拧膷anske skupnosti do kaznjencev, kar se v Benetkah izvaja z vrsto pobud in prizadevanj, tako rednimi in vsakodnevnimi, za kar skrbijo kaplani in 拧kofijske Karitas, kot izrednimi, kot je bil obisk pape啪a Fran膷i拧ka v 啪enskem zaporu Giudecca, 28. aprila 2024.«

Po patriarhovih besedah je pape啪 izpostavil razse啪nost odre拧enja, predvsem odre拧enje du拧e, pa tudi odre拧enje telesa: »Gre za pot, ki zadeva celotnega 膷loveka. Zato mora jubilejna pot ostati trdna to膷ka za pogled v prihodnost, ki pa jo je treba graditi 啪e v sedanjem trenutku.«

Enrico Farina, direktor bene拧kega zapora Santa Maria Maggiore, je za vatikanske medije zatrdil, da »izku拧nja teh dni predstavlja zelo simboli膷en in konkreten korak za tri zapornike, ki so se odlo膷ili, da se bodo posvetili posebnemu razmisleku o sebi in ustvarili nov pomen svoje 啪ivljenjske zgodbe.« Sre膷anje s pape啪em je bila »mo膷na, pristna in globoko 膷love拧ka izku拧nja«, kar se je videlo tudi v o膷eh treh zapornikov, v katerih je odsevala hvale啪nost.

Farina je poudaril, da zapor ni le neka ograda, ampak je most. To je tudi pokazalo jubilejno romanje, ki pa ni bilo neka nagrada, ampak rezultat resnega, dolgega in skupnega dela. »Gre za konkreten korak k tistemu ustavnemu in kr拧膷anskemu poslanstvu, ki nas vodi vsak dan: ponuditi tistim, ki si to 啪elijo, resni膷no mo啪nost za odkupitev. Ta izku拧nja me napolnjuje s ponosom,« je poudaril. »Trem zapornikom je omogo膷ila, da so do啪iveli intenzivno, 膷love拧ko in duhovno pot.«

Pobuda je bila mogo膷a po zaslugi ob膷utljivosti in podpore nadzornega sodnika, nadzornika regije Triveneto in vodje oddelka zapora, ki so sogla拧ali z idejo zapora, ki je sposoben odpreti vrata tistim, ki si 啪elijo sprememb. »Toda ta dose啪ek izhaja predvsem iz vsakodnevnega prizadevanja zaporni拧ke skupnosti, ki dela v ti拧ini: kazenske policije, ki zagotavlja varnost z operativnimi obve拧膷evalnimi podatki in veliko pozornostjo do prevzgoje; civilnega osebja, zlasti vzgojiteljev, ki profesionalno podpirajo to pot; in prostovoljcev, ki so vedno predstavljali najbolj pristen izraz poslu拧anja in zaupanja. Vse to spremlja nenehna in nikoli zgolj formalna prisotnost patriarha Francesca Moraglie, ki je to pot duhovno in konkretno spremljal tako, da je zapornikom ponudil iskreno in verodostojno oporno to膷ko. Mi smo preprosto postavili temelje za to pot, tisti, ki so jo resni膷no prehodili, pa so zaporniki sami.«

Zaporni拧ki kaplan Massimo Cadamuro je jubilejno romanje takole opisal: »Ko je pape啪 Fran膷i拧ek napovedal jubilej upanja, se nam je takoj zdelo dobro, primerno in potrebno, da ga ne do啪ivimo le v zaporu, ampak da vklju膷imo tudi pravo romanje v Rim, deloma pe拧. In to smo v zadnjih dneh dosegli s skupino ljudi, mo拧kih in 啪ensk, zapornikov z omejeno svobodo in oseb na prostosti, ki so ve膷 dni hodili skupaj, delili molitev, obroke, stiske, veselje in premi拧ljevanja v iskanju zanesljivega upanja, ki je temelj pristnega in dobrega 啪ivljenja.«

Dejal je, da je sre膷anje s pape啪em bila 拧e posebej pomembna izku拧nja za tri zapornike, ki so se 膷utili sprejete tak拧ne, kot so, kot osebe in ne kot kaznjenci. »Sveti o膷e se nam je zahvalil, ker smo pri拧li, ker tudi on 鈥� tako nam je dejal 鈥� potrebuje upanje, in mi smo danes to bili zanj; ta njegov stavek je popolnoma zajel globok pomen na拧e izku拧nje.«

Sre膷anje s pape啪em je dopolnilo hojo in romanje, ki so ga »v celoti opravili v znamenju zanesljivega upanja, ki predstavlja neobhodno razse啪nost za pristno 啪ivljenje vseh ljudi, ne le zapornikov. To, da smo se lahko skupaj podali na to romanje, nas je vse naredilo mo膷nej拧e, resni膷nej拧e, bolj avtenti膷ne.«