ʲž: Ko prestopimo prag »ozkih vrat«, odkrijemo, da se življenje odpira pred nami na nov način
Leon XIV.
Jezus pravi: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (v. 24). Na prvi pogled ta podoba v nas zbudi nekaj vprašanj: če je Bog Oče ljubezni in usmiljenja, ki nas vedno sprejema z odprtimi rokami, zakaj Jezus pravi, da so vrata zveličanja ozka?
Gospod nam gotovo noče jemati poguma. Njegove besede služijo predvsem temu, da pretresejo domišljavost tistih, ki mislijo, da so že zveličani, tistih, ki opravljajo verske dolžnosti in zato mislijo, da je z njimi vse v redu. V resnici pa niso razumeli, da ni dovolj opravljati verskih dejanj, če ta ne preoblikujejo srca. Gospod noče bogočastja, ki bi bilo ločeno od življenja in mu niso všeč žrtve in molitve, če nas ne vodijo k življenju v ljubezni do bratov in k udejanjanju pravičnosti. Ko se bodo torej postavili pred Gospoda in se ponašali, da so z njim jedli in pili in da so poslušali njegove nauke, bodo slišali odgovor: »Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!« (v. 27).
Bratje in sestre, današnji evangelij nam ponuja lep izziv. Medtem ko se nam včasih zgodi, da sodimo tiste, ki so daleč od vere, Jezus spravi v krizo »samozavest vernikov«. On nam namreč pravi, da ni dovolj izpovedovati vero z besedami, jesti in piti z njim, ko obhajamo evharistijo, ali dobro poznati krščanske nauke. Naša vera je pristna, zajema vse naše življenje, ko postane merilo naših odločitev, ko nas spremeni v moške in ženske, ki si prizadevajo za dobro in tvegajo v ljubezni, kakor je to storil Jezus. On ni izbral lahkega življenja uspeha ali moči, ampak nas je, samo zato da bi nas rešil, ljubil do te mere, da je šel skozi »ozka vrata« križa. On je merilo naše vere; On je vrata, skozi katera moramo iti, da bi bili rešeni (prim. Jn 10,9), ko bi živeli njegovo ljubezen in bi s svojim življenjem postali delavci za pravičnost in mir.
Včasih to pomeni sprejemanje težkih in nepriljubljenih odločitev, boj proti lastni sebičnosti in použiti sebe za druge, vztrajati v dobrem tam, kjer se zdi, da so prevladale logike zla, in tako naprej. Toda ko prestopimo ta prag, bomo odkrili, da se življenje odpira pred nami na nov način, in že od sedaj dalje bomo vstopili v široko Božje srce in v veselje večne gostije, ki jo je pripravil za svoje.
Prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga, da bomo pogumno prestopili »ozka vrata« evangelija ter se tako veselo odprli širini ljubezni Boga Očeta.