Pape? francoskim ministrantom: Pri?ajte o ponosu in veselju, ki vam ga daje stre?ba pri ma?i
Leon XIV.
Govor njegove svetosti pape?a Leona XIV.
Narodno romanje ministrantov
25. avgust 2025
Dragi ministranti z vse Francije, dober dan!
Pozdravljam vas v Rimu in sem zelo vesel, da se sre?am z vami, skupaj z vsemi, ki vas spremljajo: laiki, duhovniki in ?kofi, ki vam izrekam toplo dobrodo?lico.
Veste, da je to leto posebno: je »sveto leto« – tak?no, ki se zgodi le vsakih 25 let – v katerem nam Gospod Jezus ponuja izjemno prilo?nost. S prihodom v Rim in pre?kanjem svetih vrat nam pomaga, da se »spreobrnemo«, torej da se obrnemo k Njemu, da rastemo v veri in njegovi ljubezni, da postanemo bolj?i u?enci, da bi bilo na?e ?ivljenje lepo in dobro pod Njegovim pogledom, z namenom ve?nega ?ivljenja. Zato je veliko darilo z neba, da ste letos tukaj! Vabim vas, da ga izkoristite tako, da intenzivno ?ivite dejavnosti, ki so vam ponujene, predvsem pa si vzamete ?as, da se pogovorite z Jezusom v skrivnosti svojega srca in ga vedno bolj ljubite. Njegova edina ?elja je biti del tvojega ?ivljenja, ga osvetliti od znotraj, postati tvoj najbolj?i, najbolj zvesti prijatelj. ?ivljenje postane lepo in sre?no z Jezusom. Vendar ?aka na tvoj odgovor. Trka na vrata in ?aka, da vstopi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. ?e kdo sli?i moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in ve?erjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Biti »blizu« Jezusu, Bo?jemu Sinu, vstopiti v njegovo prijateljstvo! Kak?na nepri?akovana previdnost! Kak?na sre?a! Kak?na tola?ba! Kak?no upanje za prihodnost!
Upanje je prav tema tega svetega leta. Morda lahko za?utite, koliko imamo potrebo po upanju. Verjetno sli?ite, da je svet v te?avah, da se soo?a z vse resnej?imi in zaskrbljujo?imi izzivi. Vas ali tiste okoli vas morda prizadene trpljenje, bolezen ali invalidnost, neuspeh, izguba ljubljene osebe; in ob tej preizku?nji je va?e srce polno ?alosti in tesnobe. Kdo nam bo prisko?il na pomo?? Kdo se nas bo usmilil? Kdo nas bo pri?el re?it? Ne le od na?ih ?alosti, na?ih omejitev in na?ih napak, ampak tudi od same smrti?
Odgovor je popolnoma jasen in odmeva skozi zgodovino ?e 2000 let. Samo Jezus prihaja, da nas re?i, in nih?e drug: ker ima samo On mo? – On je Vsemogo?ni Bog v osebi – in ker nas ljubi. Sveti Peter je to odlo?no rekel: »Pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi re?ili« (Apd 4,12). Nikoli ne pozabite te besede, dragi prijatelji; vtisnite jo v svoje srce in postavite Jezusa v sredi??e svojega ?ivljenja. Upam, da boste zapustili Rim bli?je Njemu, bolj odlo?eni kot kdaj koli prej, da ga ljubite in mu sledite, in tako bolje opremljeni z upanjem, da boste potovali v ?ivljenju, ki se vam odpira. To upanje bo vedno, v te?kih trenutkih dvoma, malodu?ja in nevihte, kot trdno sidro, vr?eno proti nebu (prim. Heb 6,19), kar vam bo omogo?ilo, da nadaljujete pot. Obstaja zanesljiv dokaz, da nas Jezus ljubi in re?uje: dal je svoje ?ivljenje za nas, daroval ga je na kri?u. Resni?no, ni ve?je ljubezni, kakor je dati ?ivljenje za tiste, ki jih ljubimo (prim. Jn 15,13). In to je najbolj ?udovita stvar v na?i katoli?ki veri, nekaj, ?esar si nih?e ni mogel predstavljati ali upati: Bog, stvarnik neba in zemlje, je hotel trpeti in umreti za nas ustvarjenine. Bog nas je ljubil tako, da je umrl za nas! Da bi to dosegel, je pri?el z neba, se poni?al k nam tako, da je postal ?lovek, in se daroval kot ?rtev na kri?u, najpomembnej?em dogodku v zgodovini sveta. ?esa se moramo bati pri takem Bogu, ki nas je ljubil do te mere? Kaj ve? bi lahko upali? Kaj ?akamo, da bi ga ljubili v zameno, kot si zaslu?i? Slavno vstali Jezus je ?iv pri O?etu. Zdaj skrbi za nas in nam posreduje svoje neminljivo ?ivljenje.
In Cerkev iz roda v rod skrbno ohranja spomin na Gospodovo smrt in vstajenje, kot svoj najdragocenej?i zaklad, o katerem je pri?a. Varuje ga in ga posreduje z obhajanjem evharistije, ki ji imate vi veselje in ?ast slu?iti. Evharistija je zaklad Cerkve, zaklad zakladov. Cerkev ?e od prvega dne svojega obstoja in stoletja zatem obhaja ma?o, od nedelje do nedelje, da bi se spomnila, kaj je njen Gospod storil zanjo. V rokah duhovnika in ob njegovih besedah: »To je moje telo, to je moja kri« Jezus ?e danes daje svoje ?ivljenje na oltarju, ?e danes preliva svojo kri za nas. Dragi ministranti, obhajanje ma?e nas danes re?uje! Danes re?uje svet! To je najpomembnej?i dogodek v ?ivljenju kristjana in v ?ivljenju Cerkve, ker je to sre?anje, kjer se nam Bog iz ljubezni vedno znova daje. Kristjan ne hodi k ma?i iz dol?nosti, ampak ker jo nujno potrebuje!; ker potrebuje ?ivljenje Boga, ki se daje brez povra?ila!
Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za va?o predanost. To je zelo veliko in velikodu?no slu?enje, ki ga opravljate svoji ?upniji, in vas spodbujam, da zvesto vztrajate. Ko se bli?ate oltarju, imejte vedno v mislih veli?ino in svetost tega, kar se obhaja. Ma?a je trenutek praznovanja in veselja. Dejansko, kako ne bi mogli izkusiti veselja v srcu ob Jezusovi navzo?nosti? Toda ma?a je hkrati resen, slovesen trenutek, pre?et z resnostjo. Naj va?a dr?a, va?a ti?ina, dostojanstvo va?ega bogoslu?ja, liturgi?na lepota, red in veli?astnost va?ih gest pripeljejo vernike v sveto veli?ino Skrivnosti.
Upam tudi, da boste pozorni na klic, ki vam ga Jezus morda nameni, da bi mu v duhovni?tvu bolj sledili. Nagovarjam va?o mlado, navdu?eno in velikodu?no vest in vam bom povedal nekaj, kar morate sli?ati, ?etudi vas to morda nekoliko skrbi: pomanjkanje duhovnikov v Franciji je velika nesre?a! Nesre?a za Cerkev, nesre?a za va?o dr?avo! Naj vas, korak za korakom, iz nedelje v nedeljo, vodi lepota, sre?a in nujnost tak?nega poklica. Kak?no ?udovito ?ivljenje je ?ivljenje duhovnika, ki v sredi??u vsakega svojega dne na tako izjemen na?in sre?a Jezusa in ga podari svetu!
Dragi ministranti, ?e enkrat se vam zahvaljujem za va? obisk. Va?e ?tevilo in vera, ki prebiva v vas, sta velika tola?ba, znamenje upanja. Vztrajajte pogumno in pri?ajte tistim okoli vas o ponosu in veselju, ki vam ga daje stre?ba pri ma?i.
Iz vsega srca vam in tistim, ki vas spremljajo, va?im duhovnikom in va?im dru?inam, podeljujem apostolski blagoslov.
