Sveti oče Leon XIV.: Po vsej zemlji širite Kristusovo luč, ki nikoli ne ugasne
Različne karizme za izgrajevanje Kristusovega Telesa
»Zbrali ste se, da bi skupaj molili, razpravljali in premišljevali o tem, kaj vas Gospod prosi za prihodnost,« je papež nagovoril zbrane predstojnike in predstojnice, člane svetov in ostale posvečene osebe, ki so v tem obdobju zbrani na svojih generalnih kapitljih ali plenarnih zasedanjih. Gre za Papeški inštitut za zunanje misijone (PIME), Maestre Pie Filippini in Maestre Pie Venerini – dve redovni skupnosti sester, ki se posvečajo področju vzgoje in izobraževanja, skupnost hčera Cerkve, salezijanske oblatinje Srca Jezusovega, frančiškanske sestre Angeline, Inštitut oblatinj Jezusa in Marije ter skupnost Marijinih hčera pobožnih šol (scolopie).
»Vaši ustanovitelji in ustanoviteljice, poslušni delovanju Svetega Duha, so vam kot dediščino zapustili različne karizme za izgrajevanje Kristusovega Telesa (prim. Ef 4,11-12); in prav zato, da bi to raslo po Božjih načrtih, vas Cerkev prosi za službo, ki jo opravljate (drugi vatikanski koncil, Perfectae caritatis, 4),« je dejal papež.
Različne poti, ki jih poživlja ljubezen Boga do človeštva
Nadaljeval je, da njihove ustanove »utelešajo med seboj dopolnjujoče se vidike življenja in delovanja vsega Božjega ljudstva«. To so darovanje samega sebe v združitvi s Kristusovim žrtvovanjem, misijonarstvo ad gentes, varovati in posredovati ljubezen do Cerkve, vzgoja in formacija mladih. »Gre za različne poti, s katerimi se izraža karizmatična oblika ene in večne stvarnosti, ki jih vse poživlja, to je ljubezen Boga do človeštva.«
Temeljne smernice kot sad Duha
Kot je to običajno, je vsaka od kongregacij »opredelila posebne vidike, v luči katerih razlaga prejeto dediščino, da bi jo posodobila in aktualizirala njeno vsebino«. Tudi delovne smernice za kapitelj ali zasedanje, ki so jih izbrali v času priprave, molitve in medsebojnega poslušanja, so »dragocen dar, saj so sad Duha«.
»On je tisti, ki s prispevkom mnogih in pod vodstvom pastirjev “pomaga krščanski skupnosti hoditi v ljubezni proti polni resnici (prim. Jn 16,13)” (). Tako ste oblikovali smernice, ki vsebujejo temeljne napotke: prenoviti pristen misijonarski duh, občutja Jezusa Kristusa sprejeti kot svoja (prim. Flp 2,5), upanje ukoreniniti v Bogu (prim. Iz 40,31), v srcu ohranjati živi plamen Duha (prim. 1 Tes 5,16-19), širiti mir, gojiti pastoralno soodgovornost v krajevnih cerkvah in drugo. Te smernice postaviti druga ob drugo ter se jih skupaj spominjati, nam pomaga razumeti bogastvo našega življenja v skupnosti, zlasti kot redovniki in redovnice, ki smo vključeni v isto čudovito pustolovščino, “ko od bliže sledimo Kristusu” (Katekizem katoliške Cerkve, 916).«
Zavedanje in veselje, da smo Cerkev
»Da bi vse to lahko v vseh nas obnovilo in potrdilo zavest in veselje, da smo Cerkev,« je poudaril sveti oče, »še posebej pa spodbudilo vas, da pri svojem kapiteljskem razločevanju razmišljate širše, kot edinstveni delčki načrta, ki vas presega in vključuje onkraj vaših pričakovanj: načrta odrešenja, s katerim želi Bog vse človeštvo pripeljati nazaj k sebi kot eno veliko družino (prim. ). To je duh, s katerim so nastale vaše ustanove, in to je obzorje, v katerega je treba usmeriti vse napore, da bi po vsej zemlji z majhnimi lučkami prispevali k širjenju Kristusove luči, ki nikoli ne ugasne.«
Poslušni glasu Svetega Duha
ʲž Leon XIV. je zbrane povabil, naj skupaj prosijo Gospoda, da bi »bili poslušni glasu njegovega Duha, ki “uči vsega” (prim. Jn 14,26) in brez čigar pomoči v svoji slabotnosti sploh ne vemo, kaj je primerno prositi (prim. Rim 8,26)«. Sklenil je z zahvalo za njihovo delo in zvesto prisotnost na mnogih delih sveta, jim zagotovil svojo molitev in jih blagoslovil, zatem pa so vsi skupaj molili očenaš.