禄Rebus pape啪a Leona芦. Izzivi v dana拧nji geopoliti膷ni situaciji.
Sveti sede啪 kot geopoliti膷ni subjekt
Lucio Caracciolo je spregovoril o Svetem sede啪u kot geopoliti膷nem subjektu, reko膷, da »geopolitika Cerkve ni v nasprotju z njeno duhovnostjo, ampak je njena izpeljanka«, kar ka啪ejo razli膷ne 拧kofije, ki predstavljajo Cerkev po vsem svetu. Zatrdil je, da Cerkev do啪ivlja krizo ravno kot geopoliti膷ni subjekt, kar je povezano z njeno identiteto in torej z likom pape啪a.
Potrebujemo 膷ut za ob膷estvo
Zadnja 拧tevilka revije Limes ima naslov »Rebus pape啪a Leona«. Caracciolo se v uvodniku sklicuje na homilijo, ki jo je pape啪 izrekel dan po izvolitvi med ma拧o pro ecclesia, ki jo je obhajal s kardinali, in v kateri je zatrdil, da se mora vsak, ki v Cerkvi opravlja slu啪bo oblasti, »izni膷iti, da bi Kristus pokazal, postati majhen, da bi Kristus bil spoznan in poveli膷an, v celoti se darovati, da bi vsak 膷lovek imel prilo啪nost, da ga spozna in ljubi«.
Te pape啪eve besede nam pomagajo razumeti, trdi Caracciolo, da »ne potrebujemo nekega velikega 膷loveka, velikega pape啪a, ampak potrebujemo Cerkev, ki funkcionira sama, saj je petrinska oblast tista, ki narekuje smer. Potreben je 膷ut za ob膷estvo, ki je danes v nevarnosti.« Caracciolo meni, da pape啪 Leon svojo rojstno dr啪avo smatra kot neobhodno biolo拧ko in kulturno referenco ter da obstaja dolo膷ena kontinuiteta s Fran膷i拧kom, ki je zatrjeval, da Cerkev potrebuje pretres, vendar gre za kontinuiteto z druga膷nim pristopom.
Poudarek na miru
Caracciolo meni, da se »ameri拧ki pape啪 zaveda, da ga bodo merili po odnosu z oblastmi, natan膷neje z najmo膷nej拧imi silami. Pomembno je torej, da je od za膷etka vztrajal pri miru, kar se skorajda 啪e zdi banalnost, a mir je izjemno dragocena beseda v tem 膷asu, ko do nas prihajajo samo sporo膷ila vojne in vojna retorika. In prav to, da je izpostavil nujnost miru, lahko po Caracciolovih besedah re拧i rebus dana拧nje zgodovinske aktualnosti.
Obnoviti vlogo Cerkve v Evropi
Kardinal Reina pa je dejal, da pape啪 Leon XIV. »v sebi previdnostno zdru啪uje razli膷ne koordinate, ki so koristne za Cerkev v dana拧njem 膷asu, za dialog s svetom in za razvoj, za katerega upamo, da se bo zgodil«. Po njegovem prepri膷anju bo treba prej ali slej razmisliti o odnosu med Cerkvijo in Evropo, pape啪 Leon pa je za to dobro podkovan. Obnoviti bo treba »vlogo, odnos in prisotnost Cerkve v Evropi, pomen evropske Cerkve, ne hegemonije evropske Cerkve, ampak evropske Cerkve, ki je omogo膷ila, da se je evangelij iz Evrope raz拧iril po svetu«.
Novi pape啪 in Bo啪ja previdnost
Kot Ameri膷an, ki pa ima evropske korenine, pape啪 pozna miselnost Cerkve v Zdru啪enih dr啪avah Amerike, tako njene svetle kot temne plati, saj ameri拧ko stvarnost pozna od znotraj. Ima dobro predstavo o svetu, saj je bil dvanajst let generalni predstojnik avgu拧tincev, obiskoval je avgu拧tinske skupnosti po vseh celinah in sprejemal pomembne odlo膷itve. Prav tako je bil misijonar v Latinski Ameriki, ki je s katoli拧kega vidika zelo 啪iva celina. Prevost je dve leti vodil Dikasterij za 拧kofe in torej zelo dobro pozna tudi rimsko kurijo, in to v obdobju, ko se je 啪e ve膷 let izvajala reforma, ki jo je za膷el pape啪 Fran膷i拧ek.
Kardinal Reina je dejal, da v vseh teh elementih bolj kot neki rebus vidi dar Bo啪je previdnosti, na膷rt in skrivnost. Spomnil je tudi, da je 133 kardinalov, ki so se med seboj slabo poznali, v dobrih 24 urah pri拧lo do soglasja. »Bo啪ja previdnost je poskrbela, da so se v pape啪u Leonu povezali vsi ti elementi: evropske korenine, poznavanje Zdru啪enih dr啪av, misijonarska poteza, svetovni nazor, poznavanje rimske kurije.«
Konkretna znamenja za oblikovanje edinosti
Upo拧tevati je treba tudi avgu拧tinsko duhovnost, je nadaljeval Reina ter izpostavil slogo, usmerjenost k Bogu, poudarek na Kristusu kot sredi拧膷u in bratstvo. »笔补辫别啪 je 膷lovek, ki zagotovo 啪e daje konkretna znamenja o tem, kako oblikovati edinost, saj tudi znotraj Cerkve ne manjka nasprotij,« je zatrdil in izpostavil izzive, s katerimi se mora soo膷iti sveti o膷e. To so evangelizacija v dana拧njem 膷asu, kriza poklicev, reforma rimske kurije, ob upo拧tevanju dejstva, da se je na generalnih kongregacijah pred konklavom pokazala potreba po Cerkvi z obliko soodgovornega upravljanja, nato pa 拧e vpra拧anje periferij in bivanjskih periferij ter zapu拧膷ina pape啪a Fran膷i拧ka.
