?Rebus pape?a Leona?. Izzivi v dana?nji geopoliti?ni situaciji.
Sveti sede? kot geopoliti?ni subjekt
Lucio Caracciolo je spregovoril o Svetem sede?u kot geopoliti?nem subjektu, reko?, da »geopolitika Cerkve ni v nasprotju z njeno duhovnostjo, ampak je njena izpeljanka«, kar ka?ejo razli?ne ?kofije, ki predstavljajo Cerkev po vsem svetu. Zatrdil je, da Cerkev do?ivlja krizo ravno kot geopoliti?ni subjekt, kar je povezano z njeno identiteto in torej z likom pape?a.
Potrebujemo ?ut za ob?estvo
Zadnja ?tevilka revije Limes ima naslov »Rebus pape?a Leona«. Caracciolo se v uvodniku sklicuje na homilijo, ki jo je pape? izrekel dan po izvolitvi med ma?o pro ecclesia, ki jo je obhajal s kardinali, in v kateri je zatrdil, da se mora vsak, ki v Cerkvi opravlja slu?bo oblasti, »izni?iti, da bi Kristus pokazal, postati majhen, da bi Kristus bil spoznan in poveli?an, v celoti se darovati, da bi vsak ?lovek imel prilo?nost, da ga spozna in ljubi«.
Te pape?eve besede nam pomagajo razumeti, trdi Caracciolo, da »ne potrebujemo nekega velikega ?loveka, velikega pape?a, ampak potrebujemo Cerkev, ki funkcionira sama, saj je petrinska oblast tista, ki narekuje smer. Potreben je ?ut za ob?estvo, ki je danes v nevarnosti.« Caracciolo meni, da pape? Leon svojo rojstno dr?avo smatra kot neobhodno biolo?ko in kulturno referenco ter da obstaja dolo?ena kontinuiteta s Fran?i?kom, ki je zatrjeval, da Cerkev potrebuje pretres, vendar gre za kontinuiteto z druga?nim pristopom.
Poudarek na miru
Caracciolo meni, da se »ameri?ki pape? zaveda, da ga bodo merili po odnosu z oblastmi, natan?neje z najmo?nej?imi silami. Pomembno je torej, da je od za?etka vztrajal pri miru, kar se skorajda ?e zdi banalnost, a mir je izjemno dragocena beseda v tem ?asu, ko do nas prihajajo samo sporo?ila vojne in vojna retorika. In prav to, da je izpostavil nujnost miru, lahko po Caracciolovih besedah re?i rebus dana?nje zgodovinske aktualnosti.
Obnoviti vlogo Cerkve v Evropi
Kardinal Reina pa je dejal, da pape? Leon XIV. »v sebi previdnostno zdru?uje razli?ne koordinate, ki so koristne za Cerkev v dana?njem ?asu, za dialog s svetom in za razvoj, za katerega upamo, da se bo zgodil«. Po njegovem prepri?anju bo treba prej ali slej razmisliti o odnosu med Cerkvijo in Evropo, pape? Leon pa je za to dobro podkovan. Obnoviti bo treba »vlogo, odnos in prisotnost Cerkve v Evropi, pomen evropske Cerkve, ne hegemonije evropske Cerkve, ampak evropske Cerkve, ki je omogo?ila, da se je evangelij iz Evrope raz?iril po svetu«.
Novi pape? in Bo?ja previdnost
Kot Ameri?an, ki pa ima evropske korenine, pape? pozna miselnost Cerkve v Zdru?enih dr?avah Amerike, tako njene svetle kot temne plati, saj ameri?ko stvarnost pozna od znotraj. Ima dobro predstavo o svetu, saj je bil dvanajst let generalni predstojnik avgu?tincev, obiskoval je avgu?tinske skupnosti po vseh celinah in sprejemal pomembne odlo?itve. Prav tako je bil misijonar v Latinski Ameriki, ki je s katoli?kega vidika zelo ?iva celina. Prevost je dve leti vodil Dikasterij za ?kofe in torej zelo dobro pozna tudi rimsko kurijo, in to v obdobju, ko se je ?e ve? let izvajala reforma, ki jo je za?el pape? Fran?i?ek.
Kardinal Reina je dejal, da v vseh teh elementih bolj kot neki rebus vidi dar Bo?je previdnosti, na?rt in skrivnost. Spomnil je tudi, da je 133 kardinalov, ki so se med seboj slabo poznali, v dobrih 24 urah pri?lo do soglasja. »Bo?ja previdnost je poskrbela, da so se v pape?u Leonu povezali vsi ti elementi: evropske korenine, poznavanje Zdru?enih dr?av, misijonarska poteza, svetovni nazor, poznavanje rimske kurije.«
Konkretna znamenja za oblikovanje edinosti
Upo?tevati je treba tudi avgu?tinsko duhovnost, je nadaljeval Reina ter izpostavil slogo, usmerjenost k Bogu, poudarek na Kristusu kot sredi??u in bratstvo. »Pape? je ?lovek, ki zagotovo ?e daje konkretna znamenja o tem, kako oblikovati edinost, saj tudi znotraj Cerkve ne manjka nasprotij,« je zatrdil in izpostavil izzive, s katerimi se mora soo?iti sveti o?e. To so evangelizacija v dana?njem ?asu, kriza poklicev, reforma rimske kurije, ob upo?tevanju dejstva, da se je na generalnih kongregacijah pred konklavom pokazala potreba po Cerkvi z obliko soodgovornega upravljanja, nato pa ?e vpra?anje periferij in bivanjskih periferij ter zapu??ina pape?a Fran?i?ka.
