杏MAP导航

Leon XIV.

POSLANICA SVETEGA O膶ETA 
za 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo 2025 
1. september 2025 
Semena miru in upanja

Dragi bratje in sestre!
Tema tega svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo, ki ga je izbral na拧 ljubljeni pape啪 Fran膷i拧ek, je »Semena miru in upanja«. Ob 10-letnici vzpostavitve tega dneva, ki je sovpadala z objavo okro啪nice Laudato si', smo sredi jubileja, »romarji upanja«. In prav v tem okviru tema dobi svoj polni pomen.

Jezus v svojem oznanjevanju velikokrat uporabi podobo semena, da bi govoril o Bo啪jem kraljestvu in na predve膷er svojega trpljenja ga uporabi zase, ko se primerja p拧eni膷nemu zrnu, ki mora umreti, da obrodi sad (prim. Jn 12,24). Seme se v celoti preda zemlji in v njej z eksplozivno mo膷jo svojega daru vzklije 啪ivljenje tudi na najbolj nepredstavljivih mestih, v presenetljivi sposobnosti porajati prihodnost. Pomislimo na primer na ro啪e, ki rastejo ob robu cest: nih膷e jih ni posadil, in vendar rastejo zahvaljujo膷 semenom, ki so se tam zna拧la skoraj po naklju膷ju in jim uspe okrasiti sivino asfalta in celo na膷eti njegovo trdo povr拧ino.

V Kristusu smo torej semena. Pa ne samo to, ampak »semena miru in upanja«. Kakor pravi prerok Izaija, je Bo啪ji Duh sposoben spremeniti suho in o啪gano pu拧膷avo v vrt, kraj po膷itka in spokojnosti, ko se »razlije nad nas duh z vi拧ave in pu拧膷ava postane sadovnjak in sadovnjak bo veljal za gozd. Tedaj bo v pu拧膷avi stanovala pravica in v sadovnjaku bo prebivala pravi膷nost. Delo pravi膷nosti bo mir in sad pravi膷nosti bo po膷itek in varnost na veke. Moje ljudstvo bo prebivalo v kraju miru, v varnih domovih in brezskrbnih po膷ivali拧膷ih« (Iz 32,15-18).

Te prero拧ke besede, ki bodo od 1. septembra do 4. oktobra 2025 spremljale ekumensko pobudo »膶as stvarstva«, mo膷no potrjujejo, da so poleg molitve potrebna volja in konkretna dejanja, ki »Bo啪jo ne啪nost« do sveta naredijo zaznavno (prim. Laudato si', 84). Zdi se, da pravi膷nost in pravo popravljata negostoljubnost pu拧膷ave. Gre za izjemno aktualno oznanilo. Na razli膷nih koncih sveta je sedaj 啪e o膷itno, da na拧a zemlja propada. Povsod krivica, kr拧itve mednarodnega prava in pravic ljudstev, neenakosti in pohlep, iz katerih izhajajo kr膷enje gozdov, onesna啪evanje, izguba biotske raznovrstnosti. Pove膷ujejo se mo膷 in pogostnost naravnih pojavov, ki jih povzro膷ajo podnebne spremembe, ki so posledica 膷lovekovih dejavnosti (prim. Apostolska spodbuda Laudate Deum, 5), ne da bi upo拧tevali srednje in dolgoro膷ne posledice 膷love拧kega in ekolo拧kega opusto拧enja, ki ga prina拧ajo oboro啪eni spopadi.

Zdi se, da 拧e vedno primanjkuje zavedanje, da uni膷evanje narave ne prizadene vseh na enak na膷in: teptanje pravi膷nosti in miru pomeni, da najbolj prizadene najbolj uboge, odrinjene, izklju膷ene. V tem okviru je zna膷ilno trpljenje domorodskih skupnosti.

In to 拧e ni vse: v膷asih narava sama postane sredstvo menjave, dobrina, s katero se trguje za pridobitev gospodarskih ali politi膷nih koristi. V tej dinamiki se stvarstvo spremeni v boji拧膷e za nadzor nad 啪ivljenjsko pomembnimi viri, o 膷emer pri膷ajo kmetijska obmo膷ja in gozdovi, ki so postali nevarni zaradi rudnikov, politike »po啪gane zemlje«[1], spopadov, ki izbruhnejo zaradi vodnih virov, nepravi膷na razdelitev surovin, ki kaznuje naj拧ibkej拧e prebivalstvo in spodkopava samo dru啪beno stabilnost.

Te razli膷ne rane so posledica greha. To gotovo ni tisto, kar je imel v mislih Bog, ko je zemljo zaupal 膷loveku, ustvarjenemu po njegovi podobi (1 Mz 1,24-29). Sveto pismo ni spodbuda za »despotsko gospodovalnost ljudi nad stvarstvom« (Laudato si', 200). Nasprotno, »pomembno je brati svetopisemska besedila v povezavi s hermenevti膷no razlago in spomniti, da nas le-ta vabi k 'obdelovanju in ohranjanju' svetovnega vrta (prim. 1 Mz 2,15). Medtem ko 'obdelovati' pomeni orati ali obdelovati zemljo, 'varovati' pomeni varovati, skrbeti, ohranjati, varovati, bdeti nad njo. To pomeni odnos odgovorne vzajemnosti med ljudmi in naravo« (prav tam, 67).

Okoljske pravi膷nosti, ki so jo implicitno napovedovali preroki 鈥� ne moremo imeti za abstraktni pojem ali za oddaljen cilj. Predstavlja nujno potrebo, ki presega preprosto varovanje okolja. V resnici gre za vpra拧anje dru啪bene, ekonomske in antropolo拧ke pravi膷nosti. Za vernike je to tudi teolo拧ka zahteva, ki ima za kristjane obraz Jezusa Kristusa, v katerem je bilo vse ustvarjeno in odre拧eno. V svetu, v katerem najbolj krhki najprej trpijo zaradi uni膷ujo膷ih u膷inkov podnebnih sprememb, kr膷enja gozdov in onesna啪evanja, skrb za stvarstvo postaja vpra拧anje vere in 膷love膷nosti.

Sedaj je resni膷no 膷as, da besedam sledijo dejanja. »Opravljati poklic varuhov Bo啪jih del je bistvena sestavina krepostnega 啪ivljenja. To ni ve膷 nekaj neobveznega ali drugotnega v kr拧膷anski izku拧nji« (prav tam, 217). S predanim in ne啪nim delom lahko vzklijejo mnoga semena pravi膷nosti, ki tako prispevajo k miru in upanju. V膷asih so potrebna leta, preden drevo da svoje prve sade啪e, leta, ki vklju膷ujejo celoten ekosistem v kontinuiteto, zvestobo, sodelovanje in ljubezen, predvsem 膷e ta ljubezen postane ogledalo Bo啪je darovanjske ljubezni.

Med pobudami Cerkve, ki so kakor semena vr啪ene na to polje, bi rad omenil projekt »Borgo Laudato Si'«, ki nam ga je pape啪 Fran膷i拧ek zapustil v dedi拧膷ino v Castel Gandolfu kot seme, ki lahko obrodi sadove pravi膷nosti in miru. Gre za projekt vzgoje za celostno ekologijo, ki 啪eli biti vzor, kako lahko 啪ivimo, delamo in oblikujemo skupnost z uporabo na拧el okro啪nice Laudato si'.

Prosim Vsemogo膷nega, naj nam v obilju po拧lje svojega »duha od zgoraj« (Iz 32,15), da bodo ta in druga podobna semena obrodila obilne sadove miru in upanja.

翱办谤辞啪苍颈肠补 Laudato si', je deset let spremljala Katoli拧ko Cerkev in 拧tevilne ljudi dobre volje. Naj nas 拧e naprej navdihuje in naj se za celostno ekologijo vedno bolj odlo膷ajo in delijo kot pot, po kateri moramo hoditi. Tako bomo pomno啪ili semena upanja, ki jih moramo »varovati in negovati« z milostjo na拧ega velikega in neomajnega upanja, Vstalega Kristusa. V njegovem imenu vam vsem po拧iljam svoj blagoslov.

Vatikan, 30. junija 2025, spomin prvih mu膷encev Rimske Cerkve 
LEON PP. XIV 

[1] Cfr Pontificio Consiglio della Giustizia e della Pace, Terra e cibo, LEV 2015, 51-53.