ʲž škofom ukrajinske grkokatoliške Cerkve: Ostanimo združeni v eni veri in enem upanju
Vabilo k prenovi v upanju
»Ta za vas pomemben trenutek se odvija v kontekstu jubilejnega leta, ki vse Božje ljudstvo vabi, da se prenovi v upanju. Kot je rad ponavljal papež Frančišek, upanje ne razočara, saj je utemeljeno na ljubezni do Boga v Jezusu Kristusu, našem Gospodu,« je dejal papež Leon XIV. dvaindvajsetim članom sinoda.
Znamenje Božje moči sredi ruševin uničenja
»V sedanjem zgodovinskem kontekstu zagotovo ni lahko govoriti o upanju za vas in ljudi, ki so vam zaupani v pastoralno oskrbo,« je zatrdil sveti oče.
»Ni lahko najti besed tolažbe za družine, ki so v tej nesmiselni vojni izgubile ljubljene osebe. Predstavljam si, da je težko tudi vam, ki ste vsak dan v stiku z ljudmi, ranjenimi v srcu in telesu. Kljub temu od moških in žensk vašega ljudstva prejemam veliko pričevanj vere in upanja. To je znamenje Božje moči, ki se kaže sredi ruševin uničenja.«
Služiti Kristusu
Leon XIV. je dejal, da se zaveda mnogih nujnih zadev, s katerimi se škofje morajo soočiti tako v cerkvenem okolju kot na humanitarnem področju. »Poklicani ste služiti Kristusu v vsaki ranjeni in izmučeni osebi, ki se obrne na vaše skupnosti in prosi za konkretno pomoč,« je spodbudil ter zbranim škofom in vsem vernikom ukrajinske grkokatoliške Cerkve zagotovil svojo bližino.
»Ostanimo združeni v eni veri in enem upanju. Naše občestvo je velika skrivnost: je realno občestvo tudi z vsemi brati in sestrami, katerih življenja so bila iztrgana s te zemlje, a sprejeta v Bogu. V Njem vse živi in najde polnost smisla.«
Da bi se mir čim prej vrnil v vašo domovino
»Preljubi, vedno nas tolaži gotovost, da je sveta Božja Mati z nami, da nam pomaga in nas vodi k svojemu Sinu, ki je naš mir. Po njeni materinski priprošnji molim, da bi se mir čim prej vrnil v vašo domovino,« je sveti oče sklenil svoj nagovor ter ob koncu zbrane prosil, če bi zapeli očenaš v ukrajinščini, saj mu je – kot je povedal – to bilo zelo všeč tudi med srečanjem z ukrajinskimi verniki prejšnjo soboto, 28. junija, ki so ob jubileju priromali v Rim.