笔补辫别啪 拧kofom ukrajinske grkokatoli拧ke Cerkve: Ostanimo zdru啪eni v eni veri in enem upanju
Vabilo k prenovi v upanju
»Ta za vas pomemben trenutek se odvija v kontekstu jubilejnega leta, ki vse Bo啪je ljudstvo vabi, da se prenovi v upanju. Kot je rad ponavljal pape啪 Fran膷i拧ek, upanje ne razo膷ara, saj je utemeljeno na ljubezni do Boga v Jezusu Kristusu, na拧em Gospodu,« je dejal pape啪 Leon XIV. dvaindvajsetim 膷lanom sinoda.
Znamenje Bo啪je mo膷i sredi ru拧evin uni膷enja
»V sedanjem zgodovinskem kontekstu zagotovo ni lahko govoriti o upanju za vas in ljudi, ki so vam zaupani v pastoralno oskrbo,« je zatrdil sveti o膷e.
»Ni lahko najti besed tola啪be za dru啪ine, ki so v tej nesmiselni vojni izgubile ljubljene osebe. Predstavljam si, da je te啪ko tudi vam, ki ste vsak dan v stiku z ljudmi, ranjenimi v srcu in telesu. Kljub temu od mo拧kih in 啪ensk va拧ega ljudstva prejemam veliko pri膷evanj vere in upanja. To je znamenje Bo啪je mo膷i, ki se ka啪e sredi ru拧evin uni膷enja.«
Slu啪iti Kristusu
Leon XIV. je dejal, da se zaveda mnogih nujnih zadev, s katerimi se 拧kofje morajo soo膷iti tako v cerkvenem okolju kot na humanitarnem podro膷ju. »Poklicani ste slu啪iti Kristusu v vsaki ranjeni in izmu膷eni osebi, ki se obrne na va拧e skupnosti in prosi za konkretno pomo膷,« je spodbudil ter zbranim 拧kofom in vsem vernikom ukrajinske grkokatoli拧ke Cerkve zagotovil svojo bli啪ino.
»Ostanimo zdru啪eni v eni veri in enem upanju. Na拧e ob膷estvo je velika skrivnost: je realno ob膷estvo tudi z vsemi brati in sestrami, katerih 啪ivljenja so bila iztrgana s te zemlje, a sprejeta v Bogu. V Njem vse 啪ivi in najde polnost smisla.«
Da bi se mir 膷im prej vrnil v va拧o domovino
»Preljubi, vedno nas tola啪i gotovost, da je sveta Bo啪ja Mati z nami, da nam pomaga in nas vodi k svojemu Sinu, ki je na拧 mir. Po njeni materinski pripro拧nji molim, da bi se mir 膷im prej vrnil v va拧o domovino,« je sveti o膷e sklenil svoj nagovor ter ob koncu zbrane prosil, 膷e bi zapeli o膷ena拧 v ukrajin拧膷ini, saj mu je 鈥� kot je povedal 鈥� to bilo zelo v拧e膷 tudi med sre膷anjem z ukrajinskimi verniki prej拧njo soboto, 28. junija, ki so ob jubileju priromali v Rim.
