Pape? Leon XIV. sprejel in nagovoril skupino francoskih neofitov in katehumenov
Leon XIV.
Nagovor Njegove svetosti pape?a Leona XIV.
francoskim neofitom in katehumenom
29. julij 2025
V imenu O?eta in Sina in Svetega Duha.
Mir z vami vsemi.
Najlep?a hvala, Va?a eminenca!
Dragi mladi, dragi prijatelji, najprej pozdravljam vse vas, ki ste v velikem ?tevilu pri?li v Rim, da bi izkusili romanje upanja. Pozdravljam ?kofa Jean-Philippa Naulta, ki ga ni tukaj, in vse ?kofe, ki vas spremljajo, pa tudi vse va?e kaplane in katehete.
Kak?no veselje je videti mlade, ki se zave?ejo veri in ?elijo osmisliti svoje ?ivljenje ter se pustiti voditi Kristusu in njegovemu evangeliju! Krst nas naredi polnopravne ?lane velike Bo?je dru?ine. Pobuda vedno prihaja od Njega in mi se odzovemo z izku?njo njegove odre?ujo?e ljubezni. Na svoji poti kot katehumeni in novokr??enci imate vsak od vas osebno sre?anje z Gospodom v skupnosti, ki vas sprejema. Osebno se prepoznamo kot h?ere in sinovi Boga po krstu »v imenu O?eta«, ki nam ponuja posinovljenje, »Sina«, ki nas pripelje v svoje ?ivljenje in odnos z O?etom, »in Svetega Duha«, vira vsakega daru (prim. Gal 4,6). Sveti Pavel razkrije bistveni u?inek krsta, ko pi?e Gala?anom: »Kajti vsi, ki ste bili kr??eni v Kristusa, ste oblekli Kristusa« (3,27).
Krst nas uvaja v ob?estvo s Kristusom in daje ?ivljenje. Zavezuje nas, da se odpovemo kulturi smrti, ki je zelo prisotna v na?i dru?bi. Ta kultura smrti se danes ka?e v brezbri?nosti, preziru do drugih, drogah, iskanju lahkega ?ivljenja, spolnosti, ki postane zabava in popredmetenju ?love?ke osebe, krivici itd.
Krst nas naredi Kristusove pri?e. V obredu krsta je zelo mo?no, zelo mo?no znamenje: to je, ko prejmemo sve?o, pri?gano na velikono?ni sve?i. To je lu? umrlega in vstalega Kristusa, ki si jo prizadevamo ohranjati pri?gano tako, da jo hranimo s poslu?anjem Bo?je Besede in vztrajnim ob?estvom z Jezusom v evharistiji. Sveti Ambro? ni nikoli nehal ponavljati: »Omnia Christus est nobis! Kristus je za nas vse!«. Gre za povabilo, naj bomo pristne pri?e Gospoda. Z besedami, polnimi ljubezni do Jezusa, je rekel tudi: »Omnia Christus est nobis! ?e ?eli? ozdraviti svoje rane, je on zdravnik; ?e ?ge vro?ica, je on po?ivljajo?i vir; ?e te stiska krivica, je on pravi?nost; ?e potrebuje? pomo?, je on mo?; ?e se boji? smrti, je on ?ivljenje; ?e hrepeni? po nebesih, je on pot. ?e si v temi, je on lu? ... Okusite in videli boste, da je Gospod dober; blagor ?loveku, ki vanj upa!« (De Virginitate, 16,99). Da bi ?iveli sre?no in v miru, smo poklicani, da svoje upanje polo?imo v Jezusa Kristusa.
Tudi vi, ki sledite Gospodu, ste sol zemlje in lu? sveta (prim. Mt 5,13–14). Cerkev potrebuje va?e lepo pri?evanje vere, da bi ?e naprej rasla in bila blizu vsem, ki ga potrebujejo. Katehumenat je pot vere, ki se ne kon?a s krstom, ampak se nadaljuje skozi vse ?ivljenje, s trenutki veselja in te?kimi ?asi. Kot nas spominja sveti Avgu?tin: »Ko Kristus ne bi postal vir na?ega upanja, nas ne bi vodil. Vodi nas kot na? vodnik; on nas vodi s seboj, saj je na?a pot; k sebi nas vodi, saj je na?a domovina« (sv. Avgu?tin, Razlaga 61. psalma).
Poklicani ste, da podelite svojo izku?njo vere z drugimi tako, da pri?ujete o Kristusovi ljubezni in postanete misijonarski u?enci. Ne omejujte se zgolj na teoreti?no znanje, ampak ?ivite svojo vero na konkreten na?in in izku?ajte Bo?jo ljubezen v svojem vsakdanjem ?ivljenju. Pot vere je lahko dolga in v?asih te?ka, vendar ne obupajte, saj je Bog vedno tam, da vas podpira. Kot nas spominja prerok Izaija: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravi?nosti« (Iz 41,10). Izku?nja Boga v molitvi, opravljanju zakramentov, zlasti ponovnem odkritju zakramenta sprave, in skupnostnem ?ivljenju je bistvena za rast v veri in ljubezni.
Dragi prijatelji, s pomo?jo in podporo va?ih pastirjev, starej?ih bratov in sester v veri ter po zgledu svetnikov, ki so se soo?ali s te?avami, zna?ilnimi za njihov ?as, vas spodbujam, da ostanete povezani z Gospodom Jezusom. Kristjani se ne rodimo; postanemo, ko se nas dotakne Bo?ja milost. Vendar se ta »dotik« izra?a skozi na?e skrbno premi?ljevanje odlo?itve in skozi osebno pot. Brez teh resni?nih zahtev bomo nosili oznako kr??anstva, a kot kristjani ugodnosti, navade ali udobja. Pristni kristjani postanemo, ko se v vsakdanjem ?ivljenju osebno dotaknemo Jezusove besede in pri?evanja. Sredi va?ih stisk, trenutkov samote in su?e, nesporazumov in utrujenosti naj bodo va?a srca utrjena v Njem, ki je kot »Pot, Resnica in ?ivljenje« (Jn 14,6), vir vsega miru, veselja in ljubezni.
Hvala!
Skupaj molimo Gospodovo molitev.
[O?ena?]
[Blagoslov]
Sre?en jubilej vam ?elim!
