笔补辫别啪 Leon XIV.: Po Jezusovem zgledu smo tudi mi poklicani, da prina拧amo tola啪bo in upanje bli啪njemu
Leon XIV.
Kar si 膷love拧ko srce 啪eli, je opisano kot dobro, ki ga je treba »podedovati«. Ne gre za to, da bi si ga osvojili s silo, niti za to, da bi ga prosili kot slu啪abnik, niti za to, da bi ga pridobili s pogodbo. Ve膷no 啪ivljenje, ki ga lahko da samo Bog, se 膷loveku prena拧a kot dedi拧膷ina z o膷eta na sina.
Zato Jezus na na拧e vpra拧anje odgovarja, da moramo za prejem Bo啪jega daru sprejeti njegovo voljo. Kot je zapisano v postavi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem« in »svojega bli啪njega kakor samega sebe« (Lk 10,27; prim. 5 Mz 6,5; 3 Mz 19,18). S tem odgovarjamo na O膷etovo ljubezen: Bo啪ja volja je pravzaprav zakon 啪ivljenja, ki ga Bog najprej udejanja do nas, ko nas ljubi z vsem v svojem Sinu Jezusu.
Bratje in sestre, glejmo vanj! Jezus je razodetje resni膷ne ljubezni do Boga in do 膷love拧tva: ljubezni, ki daje in si ne lasti, ljubezni, ki odpu拧膷a in ne zahteva, ljubezni, ki pomaga in nikoli ne zapusti. V Kristusu je Bog postal bli啪nji vsakemu mo拧kemu in 啪enski: zato lahko in mora vsak od nas postati bli啪nji tistim, ki jih sre膷amo na poti. Po zgledu Jezusa, Zveli膷arja sveta, smo tudi mi poklicani, da prina拧amo tola啪bo in upanje, zlasti tistim, ki so malodu拧ni in razo膷arani.
Da bi torej 啪iveli ve膷no, ne smemo okrog prina拧ati smrti, ampak slu啪iti 啪ivljenju, torej skrbeti za obstoj drugih v 膷asu, ki ga delimo. To je najvi拧ji zakon, ki je pred vsakim dru啪benim pravilom in mu daje smisel.
Prosimo Devico Marijo, Mater usmiljenja, naj nam pomaga sprejeti v na拧a srca Bo啪jo voljo, ki je vedno volja ljubezni in zveli膷anja, da bomo vsak dan delavci za mir.
