Jubileji in mladi, od Pija XII. do Janeza Pavla II.
Mlade generacije so bile vedno v središču pozornosti papežev, ki so jim zlasti v jubilejnih letih namenili posebno pozornost. Poglejmo nekoliko v preteklost in spomnimo na sporočila Petrovih naslednikov v zadnjih desetletjih.
Svoj današnji dan živite v nenehni Božji navzočnosti
Začnimo z jubilejnim letom 1950, ki se je kot svetilnik upanja dvigal nad svet in zlasti nad Evropo po drugi svetovni vojni. V Rim je priromalo tri milijone vernikov. Mnoga so bila srečanja in dogodki, številni namenjeni tudi mladim. V svetu, ki se je soočal z ranami, ki so jih za sabo pustile vojne grozote, je papež Pij XII. v središče svojih govorov in homilij postavljal predvsem mir. Mladi so zanj bili ključnega pomena, saj se je zavedal, da je njihov prispevek k širjenju dobrega v družbi, pomemben in nujen. V je poudaril, da nove generacije potrebujejo svetle zglede, potrebujejo voditelje, ki znajo razširiti svoja obzorja v dobro vseh.
»Narodi lahko notranji mir dosežejo samo z ljudmi, tistimi, ki vladajo, ali tistimi, ki se jim vlada, voditelji ali privrženci, ki pri varovanju svojih posebnih interesov in mnenj ne vztrajajo in ne zožujejo svojih pogledov, temveč znajo širiti svoje obzorje in dvigniti pogled v dobro vseh. Če se v mnogih državah objokuje obžalovanja vredno pomanjkanje udeležbe mlajših generacij v javnem življenju, ali ni vzrok tudi v tem, da so jim premalo ali redko ponudili svetle in navdušujoče zglede ljudi?«
ʲž Pij XII. je mlade generacije takole nagovoril: »Današnja mladina bo prevzela jutrišnje vodstvene vloge in odgovornosti. Živite svoj današnji dan v nenehni in neprekinjeni Božji navzočnosti. Le tako boste za Cerkev, za domovino, za svoje brate in sestre ter zase pomagali ustvariti prihodnost, v kateri bo demon sovraštva in nesoglasij, nečistosti in laži moral odstopiti mesto angelu resnice in miru.«
Prihodnost Cerkve in družbe sloni na mladih
Sveto leto 1975 je bil petindvajseti jubilej v zgodovini Cerkve, posvečen prenovi in spravi. ʲž Pavel VI. ga je razglasil deset let po zaključku drugega vatikanskega koncila. , ki so prišli v Rim na jubilej, je zlasti mlade spodbudil, naj ostanejo močni v svoji veri. Poudaril je, da ta dar ni omejen le na zunanjo in pasivno sprejemanje, ampak zahteva nenehno prizadevanje za poglabljanje in zorenje. Izpostavil je poziv sv. apostola Petra: »Bodite trdni v veri« (prim. 1 Pt 5,9). »To je poseben spomin, ki vam ga želim pustiti v tem jubileju leta 1975. To je povabilo, ki ga namenjam vsem, še posebej pa mladim – in tukaj vas je veliko – saj je na mladih, na njihovi velikodušnosti in sveži energiji utemeljena prihodnost Cerkve in družbe.«
Premagati krize in iz mladosti stopiti v zrelost
Jubilej je predvsem namenjen notranjemu prebujenju, iskanju samega sebe, da bi se zavedali svoje identitete, kar je pomembno zlasti za nove generacije. Pavel VI. je mlade prosil, naj ne ostanejo na obrobju, ampak naj so nosilci krščanskega veselja.
»Zdaj pa mi prisluhnite, zlasti vi mladi. Najprej gre za to, da se zavedate, kdo ste, svoje identitete. Tukaj ste kot mladi prav zato, ker ste mladi. Tukaj ste kot tipični predstavniki našega časa, kot protagonisti svoje generacije; ne toliko kot gledalci, gostje in pasivni podporniki, temveč kot akterji in dejavniki tistega pojava, ki je značilen za vašo mladost, to je pojav novosti. […] kot osebe predstavljate človeško kategorijo, ki ji pripadate; predstavljate mladino našega časa, ne glede na njihovo državo, razred ali izobrazbo. Tukaj ste, ker ste mladi; in kot take sem vas povabil, ker želim v vas videti mladost v njenih tipičnih izrazih, ne glede na razlike, ki obstajajo med vami in med vašimi vrstniki […].«
Mladim je postavil temeljna vprašanja: »Ali tudi vi, mladi tega kritičnega zgodovinskega in duhovnega trenutka, kakor tisti na cvetno nedeljo v Jeruzalemu, želite prepoznati Jezusa kot Mesijo, kot Kristusa Gospoda, središče in temelj svojega življenja? Ali ga resnično želite postaviti v središče svoje vere in svojega veselja? Gre za to, da izstopite iz stanja dvoma, negotovosti in dvoumnosti, v katerem se pogosto znajde in s katerim se bori toliko sodobnih mladih. Gre za to, da premagate fazo duhovne krize, značilne za adolescenco, ki prehaja v mladost in nato iz mladosti v zrelost; krize idej, krize vere, krize moralne usmerjenosti, krize gotovosti o smislu in vrednosti življenja. Koliko mladih odrašča z zaprtimi očmi ali vsaj kratkovidnimi glede duhovne in družbene smeri svoje poti v prihodnost; svežina mladostne energije in spodbujanje vitalnih instinktov dajeta energijo njihovemu svobodnemu gibanju, živahnost njihovemu vedenju; toda ali vedo, kam gredo, čemu je vredno posvetiti svoje življenje?«
Boriti se proti kulturi smrti
Leto 1984 je bilo razglašeno za leto odrešenja. Na Petrovem sedežu je bil sveti papež Janez Pavel II., ki je v mladih generacijah tistega obdobja pustil neizbrisen pečat. Na srečanje s svetim očetom, 14. aprila, je v Rim prišlo več kot tristo tisoč mladih. Janez Pavel II. je pred njih postavil temeljno sporočilo krščanskega življenja: imeti Jezusa za vzor življenja pomeni v vsakdanjem življenju utelešati Božji načrt za vsakega človeka. Nakazal pa je tudi njihovo preroško vlogo: obsoditi vse vrste zla ter se izreči proti širjenju kulture smrti, ki se v določenih družbenih okoljih kaže kot nevarno in spolzko področje, ki vodi v propad.
»Odziv na to kulturo je vaša pravica in dolžnost: vedno morate spoštovati in si prizadevati, da bi drugi spoštovali življenje, zavračati tiste sistematične kršitve, ki se začnejo z ubijanjem nerojenih, se razvijejo v nebrzdano nasilje vojne in pridejo do izključitve invalidov in starejših, kar na koncu vodi do evtanazije. Zaradi vaše prirojene občutljivosti za vrednote, ki jih je oznanil Kristus, zaradi vaše alergije na kompromise, je odvisno od vas, da si skupaj s starejšimi med vami, ki se niso vdali takim kompromisom, prizadevate za premagovanje vztrajnih krivic in vseh njihovih večplastnih izrazov, krivic, ki imajo, tako kot zgoraj omenjena zla, korenine v človekovem srcu.«
V resnici iščete Jezusa
Ob velikem jubileju 2000 je v Rim na srečanje s papežem Janezom Pavlom II. prišlo dva milijona mladih in se udeležilo 15. svetovnega dneva mladih. je mlade spodbudil z besedami, da je kljub težavam, ki so prisotne ob začetku leta 2000, še vedno mogoče verovati – s pomočjo milosti ter tako, da izrečejo svoj »da« Jezusu.
»V resnici je Jezus tisti, ki ga iščete, kadar sanjate srečo; On je tisti, ki vas čaka, ko vas nič od tistega, kar najdete, ne izpolni; On je lepota, ki vas tako privlači; On je tisti, ki vas izziva s tisto žejo po radikalnosti, ki vam ne dopusti, da bi se prilagodili kompromisom; On je tisti, ki vas spodbuja, da odložite maske, ki delajo življenje neiskreno; On je tisti, ki bere v vašem srcu najbolj resnične odločitve, ki bi jih drugi radi zadušili. Jezus je tisti, ki v vas prebuja hrepenenje, da bi iz svojega življenja naredili nekaj velikega, pripravljenost, da bi sledili idealu; da ne bi pustili, da bi vas pogoltnila povprečnost; pogum, da bi si ponižno in vztrajno prizadevali, da bi izboljšali sebe in družbo, da bi postala bolj človeška in bratska.«
Med sveto mašo pa je mladim zaupal posebno nalogo: »V stoletju, ki umira, so mlade zbirali na stotisočglavih zborovanjih, da bi se naučili sovražiti, pošiljali so jih, da so se bojevali drug proti drugemu. Različni posvetni mesijanizmi, ki so poskusili nadomestiti krščansko upanje, so se kasneje izkazali za prave in resnične pekle. Danes ste prišli sem, da bi zagotovili, da v novem stoletju ne boste orodja nasilja in uničenja; branili boste mir in se zanj tudi osebno zavzeli, če bo potrebno; ne boste pristali na svet, v katerem druga človeška bitja umirajo od lakote, ostajajo nepismena, nimajo dela. Varovali boste življenje v vsakem trenutku njegovega zemeljskega razvoja, na vse moči si boste prizadevali, da bi ta zemlja postala vedno bolj primerna za bivanje vseh.«
.