杏MAP导航

Mlade generacije so bile vedno v sredi拧膷u pozornosti pape啪ev, ki so jim zlasti v jubilejnih letih namenili posebno pozornost. Poglejmo nekoliko v preteklost in spomnimo na sporo膷ila Petrovih naslednikov v zadnjih desetletjih.

Svoj dana拧nji dan 啪ivite v nenehni Bo啪ji navzo膷nosti

Za膷nimo z jubilejnim letom 1950, ki se je kot svetilnik upanja dvigal nad svet in zlasti nad Evropo po drugi svetovni vojni. V Rim je priromalo tri milijone vernikov. Mnoga so bila sre膷anja in dogodki, 拧tevilni namenjeni tudi mladim. V svetu, ki se je soo膷al z ranami, ki so jih za sabo pustile vojne grozote, je pape啪 Pij XII. v sredi拧膷e svojih govorov in homilij postavljal predvsem mir. Mladi so zanj bili klju膷nega pomena, saj se je zavedal, da je njihov prispevek k 拧irjenju dobrega v dru啪bi, pomemben in nujen. V je poudaril, da nove generacije potrebujejo svetle zglede, potrebujejo voditelje, ki znajo raz拧iriti svoja obzorja v dobro vseh.

»Narodi lahko notranji mir dose啪ejo samo z ljudmi, tistimi, ki vladajo, ali tistimi, ki se jim vlada, voditelji ali privr啪enci, ki pri varovanju svojih posebnih interesov in mnenj ne vztrajajo in ne zo啪ujejo svojih pogledov, temve膷 znajo 拧iriti svoje obzorje in dvigniti pogled v dobro vseh. 膶e se v mnogih dr啪avah objokuje ob啪alovanja vredno pomanjkanje udele啪be mlaj拧ih generacij v javnem 啪ivljenju, ali ni vzrok tudi v tem, da so jim premalo ali redko ponudili svetle in navdu拧ujo膷e zglede ljudi?«

笔补辫别啪 Pij XII. je mlade generacije takole nagovoril: »Dana拧nja mladina bo prevzela jutri拧nje vodstvene vloge in odgovornosti. 沤ivite svoj dana拧nji dan v nenehni in neprekinjeni Bo啪ji navzo膷nosti. Le tako boste za Cerkev, za domovino, za svoje brate in sestre ter zase pomagali ustvariti prihodnost, v kateri bo demon sovra拧tva in nesoglasij, ne膷istosti in la啪i moral odstopiti mesto angelu resnice in miru.«

笔补辫别啪 Pij XII. ob odprtju jubileja 1950

Prihodnost Cerkve in dru啪be sloni na mladih

Sveto leto 1975 je bil petindvajseti jubilej v zgodovini Cerkve, posve膷en prenovi in spravi. 笔补辫别啪 Pavel VI. ga je razglasil deset let po zaklju膷ku drugega vatikanskega koncila. , ki so pri拧li v Rim na jubilej, je zlasti mlade spodbudil, naj ostanejo mo膷ni v svoji veri. Poudaril je, da ta dar ni omejen le na zunanjo in pasivno sprejemanje, ampak zahteva nenehno prizadevanje za poglabljanje in zorenje. Izpostavil je poziv sv. apostola Petra: »Bodite trdni v veri« (prim. 1 Pt 5,9). »To je poseben spomin, ki vam ga 啪elim pustiti v tem jubileju leta 1975. To je povabilo, ki ga namenjam vsem, 拧e posebej pa mladim 鈥� in tukaj vas je veliko 鈥� saj je na mladih, na njihovi velikodu拧nosti in sve啪i energiji utemeljena prihodnost Cerkve in dru啪be.«

笔补辫别啪 Pavel VI. ob odprtju jubileja 1975

Premagati krize in iz mladosti stopiti v zrelost

Jubilej je predvsem namenjen notranjemu prebujenju, iskanju samega sebe, da bi se zavedali svoje identitete, kar je pomembno zlasti za nove generacije. Pavel VI. je mlade prosil, naj ne ostanejo na obrobju, ampak naj so nosilci kr拧膷anskega veselja.

»Zdaj pa mi prisluhnite, zlasti vi mladi. Najprej gre za to, da se zavedate, kdo ste, svoje identitete. Tukaj ste kot mladi prav zato, ker ste mladi. Tukaj ste kot tipi膷ni predstavniki na拧ega 膷asa, kot protagonisti svoje generacije; ne toliko kot gledalci, gostje in pasivni podporniki, temve膷 kot akterji in dejavniki tistega pojava, ki je zna膷ilen za va拧o mladost, to je pojav novosti. [鈥�] kot osebe predstavljate 膷love拧ko kategorijo, ki ji pripadate; predstavljate mladino na拧ega 膷asa, ne glede na njihovo dr啪avo, razred ali izobrazbo. Tukaj ste, ker ste mladi; in kot take sem vas povabil, ker 啪elim v vas videti mladost v njenih tipi膷nih izrazih, ne glede na razlike, ki obstajajo med vami in med va拧imi vrstniki [鈥�].«

Mladim je postavil temeljna vpra拧anja: »Ali tudi vi, mladi tega kriti膷nega zgodovinskega in duhovnega trenutka, kakor tisti na cvetno nedeljo v Jeruzalemu, 啪elite prepoznati Jezusa kot Mesijo, kot Kristusa Gospoda, sredi拧膷e in temelj svojega 啪ivljenja? Ali ga resni膷no 啪elite postaviti v sredi拧膷e svoje vere in svojega veselja? Gre za to, da izstopite iz stanja dvoma, negotovosti in dvoumnosti, v katerem se pogosto znajde in s katerim se bori toliko sodobnih mladih. Gre za to, da premagate fazo duhovne krize, zna膷ilne za adolescenco, ki prehaja v mladost in nato iz mladosti v zrelost; krize idej, krize vere, krize moralne usmerjenosti, krize gotovosti o smislu in vrednosti 啪ivljenja. Koliko mladih odra拧膷a z zaprtimi o膷mi ali vsaj kratkovidnimi glede duhovne in dru啪bene smeri svoje poti v prihodnost; sve啪ina mladostne energije in spodbujanje vitalnih instinktov dajeta energijo njihovemu svobodnemu gibanju, 啪ivahnost njihovemu vedenju; toda ali vedo, kam gredo, 膷emu je vredno posvetiti svoje 啪ivljenje?«

Boriti se proti kulturi smrti

Leto 1984 je bilo razgla拧eno za leto odre拧enja. Na Petrovem sede啪u je bil sveti pape啪 Janez Pavel II., ki je v mladih generacijah tistega obdobja pustil neizbrisen pe膷at. Na sre膷anje s svetim o膷etom, 14. aprila, je v Rim pri拧lo ve膷 kot tristo tiso膷 mladih. Janez Pavel II. je pred njih postavil temeljno sporo膷ilo kr拧膷anskega 啪ivljenja: imeti Jezusa za vzor 啪ivljenja pomeni v vsakdanjem 啪ivljenju utele拧ati Bo啪ji na膷rt za vsakega 膷loveka. Nakazal pa je tudi njihovo prero拧ko vlogo: obsoditi vse vrste zla ter se izre膷i proti 拧irjenju kulture smrti, ki se v dolo膷enih dru啪benih okoljih ka啪e kot nevarno in spolzko podro膷je, ki vodi v propad.

»Odziv na to kulturo je va拧a pravica in dol啪nost: vedno morate spo拧tovati in si prizadevati, da bi drugi spo拧tovali 啪ivljenje, zavra膷ati tiste sistemati膷ne kr拧itve, ki se za膷nejo z ubijanjem nerojenih, se razvijejo v nebrzdano nasilje vojne in pridejo do izklju膷itve invalidov in starej拧ih, kar na koncu vodi do evtanazije. Zaradi va拧e prirojene ob膷utljivosti za vrednote, ki jih je oznanil Kristus, zaradi va拧e alergije na kompromise, je odvisno od vas, da si skupaj s starej拧imi med vami, ki se niso vdali takim kompromisom, prizadevate za premagovanje vztrajnih krivic in vseh njihovih ve膷plastnih izrazov, krivic, ki imajo, tako kot zgoraj omenjena zla, korenine v 膷lovekovem srcu.«

V resnici i拧膷ete Jezusa

Ob velikem jubileju 2000 je v Rim na sre膷anje s pape啪em Janezom Pavlom II. pri拧lo dva milijona mladih in se udele啪ilo 15. svetovnega dneva mladih. je mlade spodbudil z besedami, da je kljub te啪avam, ki so prisotne ob za膷etku leta 2000, 拧e vedno mogo膷e verovati 鈥� s pomo膷jo milosti ter tako, da izre膷ejo svoj »da« Jezusu.

»V resnici je Jezus tisti, ki ga i拧膷ete, kadar sanjate sre膷o; On je tisti, ki vas 膷aka, ko vas ni膷 od tistega, kar najdete, ne izpolni; On je lepota, ki vas tako privla膷i; On je tisti, ki vas izziva s tisto 啪ejo po radikalnosti, ki vam ne dopusti, da bi se prilagodili kompromisom; On je tisti, ki vas spodbuja, da odlo啪ite maske, ki delajo 啪ivljenje neiskreno; On je tisti, ki bere v va拧em srcu najbolj resni膷ne odlo膷itve, ki bi jih drugi radi zadu拧ili. Jezus je tisti, ki v vas prebuja hrepenenje, da bi iz svojega 啪ivljenja naredili nekaj velikega, pripravljenost, da bi sledili idealu; da ne bi pustili, da bi vas pogoltnila povpre膷nost; pogum, da bi si poni啪no in vztrajno prizadevali, da bi izbolj拧ali sebe in dru啪bo, da bi postala bolj 膷love拧ka in bratska.«

Sveti pape啪 Janez Pavel II. na svetovnem dnevu mladih v Rimu, 19. avgusta 2000

Med sveto ma拧o pa je mladim zaupal posebno nalogo: »V stoletju, ki umira, so mlade zbirali na stotiso膷glavih zborovanjih, da bi se nau膷ili sovra啪iti, po拧iljali so jih, da so se bojevali drug proti drugemu. Razli膷ni posvetni mesijanizmi, ki so poskusili nadomestiti kr拧膷ansko upanje, so se kasneje izkazali za prave in resni膷ne pekle. Danes ste pri拧li sem, da bi zagotovili, da v novem stoletju ne boste orodja nasilja in uni膷enja; branili boste mir in se zanj tudi osebno zavzeli, 膷e bo potrebno; ne boste pristali na svet, v katerem druga 膷love拧ka bitja umirajo od lakote, ostajajo nepismena, nimajo dela. Varovali boste 啪ivljenje v vsakem trenutku njegovega zemeljskega razvoja, na vse mo膷i si boste prizadevali, da bi ta zemlja postala vedno bolj primerna za bivanje vseh.«
.