Sveti o膷e rimskim duhovnikom: Prizadevajmo si biti verodostojni in vzorni duhovniki
笔补辫别啪 Leon XIV. je duhovnike rimske 拧kofije, s katerimi se je sre膷al prvi膷 v svojem pontifikatu, spodbudil k skupni hoji, ki je »vedno zagotovilo za zvestobo evangeliju««, ter izpostavil pomembnost duhovni拧kega bratstva, ki »ima svoje korenine v trdnem duhovnem 啪ivljenju, v sre膷anju z Gospodom in poslu拧anju njegove Besede«.
»Prizadevajmo si, da bi bili verodostojni in zgledni duhovniki!« je pozval pape啪 Leon XIV. in izpostavil, da bodo z zglednostjo poni啪nega 啪ivljenja, lahko »izrazili prenovitveno mo膷 evangelija« vsakemu 膷loveku. Posebej jih je spodbudil, naj pogumno sprejmejo izzive dana拧njega 膷asa, jih evangeljsko razlagajo in 啪ivijo kot prilo啪nosti za pri膷evanje.
Govor pape啪a Leona XIV. kleru rimske 拧kofije, 12. junij 2025
Rad bi prosil za mo膷an aplavz za vse vas, ki ste tukaj, in za vse rimske duhovnike in diakone! Predragi prezbiteri in diakoni, ki svojo slu啪bo opravljate v 拧kofiji Rim, predragi semeni拧膷niki, vse vas pozdravljam z naklonjenostjo in prijateljstvom! Zahvaljujem se Njegovi Eminenci, kardinalu vikarju, za pozdravne besede in predstavitev, s katero je nekoliko orisal va拧o prisotnost v tem mestu.
沤elel sem vas sre膷ati, da bi vas spoznal od blizu in za膷el hoditi skupaj z vami. Zahvaljujem se vam za va拧e 啪ivljenje, posve膷eno slu啪enju Kraljestvu, za va拧 vsakodnevni trud, za ogromno velikodu拧nosti pri izvajanju slu啪be, za vse tisto, kar 啪ivite v ti拧ini in kar v膷asih spremlja trpljenje ali nerazumevanje. Opravljate razli膷ne slu啪be, a vsi ste dragoceni v Bo啪jih o膷eh in v uresni膷evanju njegovega na膷rta.
艩kofija Rim predseduje v ljubezni in 辞产膷别蝉迟惫耻 ter opravlja to poslanstvo, zahvaljujo膷 vsakemu od vas, v vezi milosti s 拧kofom in rodovitni soodgovornosti z vsem Bo啪jim ljudstvom. Na拧a 拧kofija je zares posebna, saj mnogi duhovniki prihajajo z razli膷nih koncev sveta, zlasti zaradi 拧tudija; in to se ka啪e tudi v pastoralnem 啪ivljenju 鈥� mislim predvsem na 啪upnije 鈥�, ki je zaznamovano z univerzalnostjo in vzajemnim sprejemanjem, ki ga prina拧a.
In prav pri tem univerzalnem pogledu, ki ga ponuja Rim, bi rad za膷el in z vami podelil nekaj razmi拧ljanj.
Prvi poudarek, ki mi je 拧e posebej blizu, je namenjen edinosti in 辞产膷别蝉迟惫耻. Kot vemo, je Jezus v tako imenovani »duhovni拧ki« molitvi prosil O膷eta, naj bodo njegovi eno (prim. Jn 17,20-23). Gospod dobro ve, da lahko le zdru啪eni z njim in zdru啪eni med seboj obrodimo sadove in verodostojno pri膷ujemo svetu. Prezbitersko ob膷estvo tukaj v Rimu je podprto z dejstvom, da je po starodavnem izro膷ilu v navadi 啪iveti skupaj, tako v 啪upni拧膷ih kot v kolegijih ali drugih rezidencah. Prezbiter je poklican biti mo啪 ob膷estva, ker ga prvi 啪ivi in nenehno neguje. Vemo, da to ob膷estvo danes ovira kulturno ozra膷je, ki je naklonjeno izolaciji ali samozadostnosti. Nih膷e od nas ni izvzet iz teh pasti, ki ogro啪ajo trdnost na拧ega duhovnega 啪ivljenja in mo膷 na拧e slu啪be.
Vendar pa moramo biti budni, saj ob膷estvo in bratstvo med nami poleg kulturnega konteksta naletita tudi na nekatere, tako reko膷 »notranje« ovire, ki se nana拧ajo na cerkveno 啪ivljenje v 拧kofiji, medosebne odnose in tudi na to, kar prebiva v srcu, zlasti ob膷utek utrujenosti, ki se pojavi, ker smo 啪iveli posebne napore, ker se nismo 膷utili razumljene in sli拧ane ali zaradi drugih razlogov. Jaz bi vam rad pomagal, rad bi hodil z vami, da bi vsak ponovno pridobil vedrino svoje slu啪be; in prav zato vas prosim za zagon v prezbiterskem bratstvu, ki ima svoje korenine v trdnem duhovnem 啪ivljenju, v sre膷anju z Gospodom in poslu拧anju njegove Besede. 膶e se bomo hranili s to limfo, nam bo uspelo 啪iveti odnose prijateljstva ter tekmovati v medsebojnem spo拧tovanju (prim. Rim 12,10), zaznali bomo potrebo po drugem, da bi rasli in negovali te iste cerkvene napetosti.
Ob膷estvo je treba v tej 拧kofiji spremeniti v prizadevanje; z razli膷nimi karizmami, z raznovrstnimi oblikami formacije in tudi z razli膷nimi storitvami, a eden mora biti trud za podporo tega ob膷estva. Vse vas prosim, da ste pozorni na pastoralno pot te Cerkve, ki je krajevna, a tudi univerzalna, glede na to, kdo jo vodi. Hoditi skupaj je vedno zagotovilo za zvestobo evangeliju; skupaj in v ubranosti, pri tem pa si prizadevati, da bi Cerkev obogatili s svojo karizmo, a na prvem mestu bili eno telo, katerega glava je Kristus.
Drugi poudarek, ki ga 啪elim z vami podeliti, je zglednost. Med duhovni拧kim posve膷enjem, 31. maja letos, sem v homiliji govoril o pomembnosti transparentnega 啪ivljenja, na podlagi besed svetega Pavla, ki stare拧inam v Efezu pravi: »Dobro vam je znano, kako sem ... ves 膷as 啪ivel med vami« (Apd 20,18). S srcem o膷eta in pastirja vas prosim: vsi si prizadevajmo, da bi bili verodostojni in zgledni duhovniki! Zavedamo se omejitev na拧e narave in Gospod nas pozna do globin; vendar pa smo prejeli izjemno milost, zaupan nam je bil dragoceni zaklad, katerega slu啪abniki smo. Od slu啪abnika pa se pri膷akuje zvestoba. Nih膷e med nami ni izvzet od ponudb sveta in mesto bi nas lahko s svojimi tiso膷erimi predlogi celo odvrnilo od 啪elje bo svetem 啪ivljenju ter nas povedlo na ni啪jo raven, kjer se izgubijo globoke vrednote duhovni拧tva. Dovolite, da vas 拧e naprej priteguje U膷itelj, da bi 膷utili in 啪iveli ljubezen prve ure, tisto, kar vas je spodbudilo k odlo膷nim izbiram in pogumnim odpovedim. 膶e bomo skupaj posku拧ali biti zgledni znotraj poni啪nega 啪ivljenja, bomo lahko izrazili prenovitveno mo膷 evangelija za vsakega mo拧kega in vsako 啪ensko.
Zadnji poudarek, ki vam ga 啪elim izro膷iti, je pogled na izzive na拧ega 膷asa v prero拧kem klju膷u. Skrbi nas in 啪alosti vse to, kar se vsak dan dogaja v svetu: rani nas nasilje, ki povzro膷a smrt, vznemirjajo nas neenakosti, rev拧膷ine, mnoge oblike dru啪bene marginalizacije, vsesplo拧no trpljenje, ki dobiva poteze stiske, ki ve膷 ne prizana拧a nikomur. Ta realnost se ne dogaja le drugje, dale膷 od nas, ampak tudi v na拧em mestu Rim, zaznamovanem z mnogimi oblikami rev拧膷ine in resnimi problematikami, kot je stanovanjska. Mesto, v katerem 鈥� kot je dejal pape啪 Fran膷i拧ek 鈥� se morata »velika lepota« in 膷ar umetnosti ujemati »s preprostim okrasjem in normalno funkcionalnostjo na krajih in v situacijah obi膷ajnega vsakdanjega 啪ivljenja. Kajti mesto, ki je bolj prijazno za 啪ivljenje svojih prebivalcev, je tudi bolj prijazno za sprejemanje vseh ostalih« (pape啪 Fran膷i拧ek, homilija, 31. december 2023).
Gospod je 啪elel ravno nas v tem 膷asu, polnem izzivov, ki se nam v膷asih zdijo ve膷ji od na拧ih mo膷i. Poklicani smo, da te izzive sprejmemo, jih evangeljsko razlagamo in 啪ivimo kot prilo啪nosti za pri膷evanje. Ne be啪imo pred njimi! Naj pastoralno delo tako kot 拧tudij, za vse postaneta 拧ola za u膷enje, kako graditi Bo啪je kraljestvo v dana拧njem 膷asu zgodovine, ki je kompleksna in spodbudna. V zadnjih 膷asih smo imeli zgled svetih duhovnikov, ki so znali zdru啪iti strast do zgodovine z oznanjevanjem evangelija, kot sta don Primo Mazzolari in don Lorenzo Milani, preroka miru in pravi膷nosti. Tu v Rimu pa smo imeli don Luigija Di Liegra, ki je, soo膷en z veliko rev拧膷ino, dal svoje 啪ivljenje za iskanje poti pravi膷nosti in 膷love拧kega napredka. Zajemajmo iz mo膷i teh zgledov in 拧e naprej trosimo semena svetosti v na拧em mestu.
Preljubi, zagotavljam vam svojo bli啪ino, naklonjenost in pripravljenost hoditi z vami. Izro膷imo svoje duhovni拧ko 啪ivljenje Gospodu in ga prosimo, naj raste v edinosti, zglednosti in prero拧ki zavzetosti, da bi slu啪ili na拧emu 膷asu. Naj nas spremlja skrben poziv svetega Avgu拧tina, ki je rekel: »Ljubite to Cerkev, ostanite v tej Cerkvi, bodite ta Cerkev. Ljubite dobrega Pastirja, lepega 沤enina, ki nikogar ne vara in no膷e, da bi kdo propadel. Molite tudi za razkropljene ovce: da bi tudi one pri拧le, da bi tudi one spoznale, da bi tudi one ljubile, da bi bila ena 膷reda in en pastir« (Pridiga 138, 10).
