Sveti o?e rimskim duhovnikom: Prizadevajmo si biti verodostojni in vzorni duhovniki
Pape? Leon XIV. je duhovnike rimske ?kofije, s katerimi se je sre?al prvi? v svojem pontifikatu, spodbudil k skupni hoji, ki je »vedno zagotovilo za zvestobo evangeliju««, ter izpostavil pomembnost duhovni?kega bratstva, ki »ima svoje korenine v trdnem duhovnem ?ivljenju, v sre?anju z Gospodom in poslu?anju njegove Besede«.
»Prizadevajmo si, da bi bili verodostojni in zgledni duhovniki!« je pozval pape? Leon XIV. in izpostavil, da bodo z zglednostjo poni?nega ?ivljenja, lahko »izrazili prenovitveno mo? evangelija« vsakemu ?loveku. Posebej jih je spodbudil, naj pogumno sprejmejo izzive dana?njega ?asa, jih evangeljsko razlagajo in ?ivijo kot prilo?nosti za pri?evanje.
Govor pape?a Leona XIV. kleru rimske ?kofije, 12. junij 2025
Rad bi prosil za mo?an aplavz za vse vas, ki ste tukaj, in za vse rimske duhovnike in diakone! Predragi prezbiteri in diakoni, ki svojo slu?bo opravljate v ?kofiji Rim, predragi semeni??niki, vse vas pozdravljam z naklonjenostjo in prijateljstvom! Zahvaljujem se Njegovi Eminenci, kardinalu vikarju, za pozdravne besede in predstavitev, s katero je nekoliko orisal va?o prisotnost v tem mestu.
?elel sem vas sre?ati, da bi vas spoznal od blizu in za?el hoditi skupaj z vami. Zahvaljujem se vam za va?e ?ivljenje, posve?eno slu?enju Kraljestvu, za va? vsakodnevni trud, za ogromno velikodu?nosti pri izvajanju slu?be, za vse tisto, kar ?ivite v ti?ini in kar v?asih spremlja trpljenje ali nerazumevanje. Opravljate razli?ne slu?be, a vsi ste dragoceni v Bo?jih o?eh in v uresni?evanju njegovega na?rta.
?kofija Rim predseduje v ljubezni in ob?estvu ter opravlja to poslanstvo, zahvaljujo? vsakemu od vas, v vezi milosti s ?kofom in rodovitni soodgovornosti z vsem Bo?jim ljudstvom. Na?a ?kofija je zares posebna, saj mnogi duhovniki prihajajo z razli?nih koncev sveta, zlasti zaradi ?tudija; in to se ka?e tudi v pastoralnem ?ivljenju – mislim predvsem na ?upnije –, ki je zaznamovano z univerzalnostjo in vzajemnim sprejemanjem, ki ga prina?a.
In prav pri tem univerzalnem pogledu, ki ga ponuja Rim, bi rad za?el in z vami podelil nekaj razmi?ljanj.
Prvi poudarek, ki mi je ?e posebej blizu, je namenjen edinosti in ob?estvu. Kot vemo, je Jezus v tako imenovani »duhovni?ki« molitvi prosil O?eta, naj bodo njegovi eno (prim. Jn 17,20-23). Gospod dobro ve, da lahko le zdru?eni z njim in zdru?eni med seboj obrodimo sadove in verodostojno pri?ujemo svetu. Prezbitersko ob?estvo tukaj v Rimu je podprto z dejstvom, da je po starodavnem izro?ilu v navadi ?iveti skupaj, tako v ?upni??ih kot v kolegijih ali drugih rezidencah. Prezbiter je poklican biti mo? ob?estva, ker ga prvi ?ivi in nenehno neguje. Vemo, da to ob?estvo danes ovira kulturno ozra?je, ki je naklonjeno izolaciji ali samozadostnosti. Nih?e od nas ni izvzet iz teh pasti, ki ogro?ajo trdnost na?ega duhovnega ?ivljenja in mo? na?e slu?be.
Vendar pa moramo biti budni, saj ob?estvo in bratstvo med nami poleg kulturnega konteksta naletita tudi na nekatere, tako reko? »notranje« ovire, ki se nana?ajo na cerkveno ?ivljenje v ?kofiji, medosebne odnose in tudi na to, kar prebiva v srcu, zlasti ob?utek utrujenosti, ki se pojavi, ker smo ?iveli posebne napore, ker se nismo ?utili razumljene in sli?ane ali zaradi drugih razlogov. Jaz bi vam rad pomagal, rad bi hodil z vami, da bi vsak ponovno pridobil vedrino svoje slu?be; in prav zato vas prosim za zagon v prezbiterskem bratstvu, ki ima svoje korenine v trdnem duhovnem ?ivljenju, v sre?anju z Gospodom in poslu?anju njegove Besede. ?e se bomo hranili s to limfo, nam bo uspelo ?iveti odnose prijateljstva ter tekmovati v medsebojnem spo?tovanju (prim. Rim 12,10), zaznali bomo potrebo po drugem, da bi rasli in negovali te iste cerkvene napetosti.
Ob?estvo je treba v tej ?kofiji spremeniti v prizadevanje; z razli?nimi karizmami, z raznovrstnimi oblikami formacije in tudi z razli?nimi storitvami, a eden mora biti trud za podporo tega ob?estva. Vse vas prosim, da ste pozorni na pastoralno pot te Cerkve, ki je krajevna, a tudi univerzalna, glede na to, kdo jo vodi. Hoditi skupaj je vedno zagotovilo za zvestobo evangeliju; skupaj in v ubranosti, pri tem pa si prizadevati, da bi Cerkev obogatili s svojo karizmo, a na prvem mestu bili eno telo, katerega glava je Kristus.
Drugi poudarek, ki ga ?elim z vami podeliti, je zglednost. Med duhovni?kim posve?enjem, 31. maja letos, sem v homiliji govoril o pomembnosti transparentnega ?ivljenja, na podlagi besed svetega Pavla, ki stare?inam v Efezu pravi: »Dobro vam je znano, kako sem ... ves ?as ?ivel med vami« (Apd 20,18). S srcem o?eta in pastirja vas prosim: vsi si prizadevajmo, da bi bili verodostojni in zgledni duhovniki! Zavedamo se omejitev na?e narave in Gospod nas pozna do globin; vendar pa smo prejeli izjemno milost, zaupan nam je bil dragoceni zaklad, katerega slu?abniki smo. Od slu?abnika pa se pri?akuje zvestoba. Nih?e med nami ni izvzet od ponudb sveta in mesto bi nas lahko s svojimi tiso?erimi predlogi celo odvrnilo od ?elje bo svetem ?ivljenju ter nas povedlo na ni?jo raven, kjer se izgubijo globoke vrednote duhovni?tva. Dovolite, da vas ?e naprej priteguje U?itelj, da bi ?utili in ?iveli ljubezen prve ure, tisto, kar vas je spodbudilo k odlo?nim izbiram in pogumnim odpovedim. ?e bomo skupaj posku?ali biti zgledni znotraj poni?nega ?ivljenja, bomo lahko izrazili prenovitveno mo? evangelija za vsakega mo?kega in vsako ?ensko.
Zadnji poudarek, ki vam ga ?elim izro?iti, je pogled na izzive na?ega ?asa v prero?kem klju?u. Skrbi nas in ?alosti vse to, kar se vsak dan dogaja v svetu: rani nas nasilje, ki povzro?a smrt, vznemirjajo nas neenakosti, rev??ine, mnoge oblike dru?bene marginalizacije, vsesplo?no trpljenje, ki dobiva poteze stiske, ki ve? ne prizana?a nikomur. Ta realnost se ne dogaja le drugje, dale? od nas, ampak tudi v na?em mestu Rim, zaznamovanem z mnogimi oblikami rev??ine in resnimi problematikami, kot je stanovanjska. Mesto, v katerem – kot je dejal pape? Fran?i?ek – se morata »velika lepota« in ?ar umetnosti ujemati »s preprostim okrasjem in normalno funkcionalnostjo na krajih in v situacijah obi?ajnega vsakdanjega ?ivljenja. Kajti mesto, ki je bolj prijazno za ?ivljenje svojih prebivalcev, je tudi bolj prijazno za sprejemanje vseh ostalih« (pape? Fran?i?ek, homilija, 31. december 2023).
Gospod je ?elel ravno nas v tem ?asu, polnem izzivov, ki se nam v?asih zdijo ve?ji od na?ih mo?i. Poklicani smo, da te izzive sprejmemo, jih evangeljsko razlagamo in ?ivimo kot prilo?nosti za pri?evanje. Ne be?imo pred njimi! Naj pastoralno delo tako kot ?tudij, za vse postaneta ?ola za u?enje, kako graditi Bo?je kraljestvo v dana?njem ?asu zgodovine, ki je kompleksna in spodbudna. V zadnjih ?asih smo imeli zgled svetih duhovnikov, ki so znali zdru?iti strast do zgodovine z oznanjevanjem evangelija, kot sta don Primo Mazzolari in don Lorenzo Milani, preroka miru in pravi?nosti. Tu v Rimu pa smo imeli don Luigija Di Liegra, ki je, soo?en z veliko rev??ino, dal svoje ?ivljenje za iskanje poti pravi?nosti in ?love?kega napredka. Zajemajmo iz mo?i teh zgledov in ?e naprej trosimo semena svetosti v na?em mestu.
Preljubi, zagotavljam vam svojo bli?ino, naklonjenost in pripravljenost hoditi z vami. Izro?imo svoje duhovni?ko ?ivljenje Gospodu in ga prosimo, naj raste v edinosti, zglednosti in prero?ki zavzetosti, da bi slu?ili na?emu ?asu. Naj nas spremlja skrben poziv svetega Avgu?tina, ki je rekel: »Ljubite to Cerkev, ostanite v tej Cerkvi, bodite ta Cerkev. Ljubite dobrega Pastirja, lepega ?enina, ki nikogar ne vara in no?e, da bi kdo propadel. Molite tudi za razkropljene ovce: da bi tudi one pri?le, da bi tudi one spoznale, da bi tudi one ljubile, da bi bila ena ?reda in en pastir« (Pridiga 138, 10).
