Sveti o膷e redovnim sestram: Biti ukoreninjene v Kristusu
Njihove redovne skupnosti so nastale v razli膷nih trenutkih in okoli拧膷inah, a njihova »zgodovina ka啪e na skupno dinamiko, zaradi 膷esar je lu膷 velikih vzornikov duhovnega 啪ivljenja 鈥� kot so Avgu拧tin, Bazilij in Fran膷i拧ek 鈥� prek askeze, poguma in svetni拧kega 啪ivljenja ustanoviteljev in ustanoviteljic, spodbudila in oblikovala nove poti slu啪enja, zlasti do najslabotnej拧ih: otrok, revnih mladih, sirot, migrantov, katerim so se s膷asoma pridru啪ili ostareli in bolni«.
Sveti o膷e je dejal, da »vzponi in padci njihove preteklosti ter 啪ivost sedanjosti ka啪ejo, kako je zvestoba starodavni modrosti evangelija najbolj拧i pogon za tiste, ki se na pobudo Svetega Duha podajo na nove poti darovanja, vdane ljubezni do Boga in bli啪njega, s pozornim poslu拧anjem znamenj 膷asov«.
»Prav s tem v mislih je drugi vatikanski koncil, ko je govoril o redovnih ustanovah, namenjenih karitativnim dejavnostim, poudaril, kako pomembno je, da je v njih 鈥渧se 啪ivljenje [...] 膷lanov pre啪eto z apostolskim duhom in da vse apostolsko delovanje o啪ivlja verski duh鈥� (Perfectae caritatis, 8), tako da redovniki 鈥渘ajprej ustrezajo svoji poklicanosti, ki jih kli膷e, da sledijo Kristusu in mu slu啪ijo po njegovih udih [...] v tesni povezanosti z njim鈥� (ibid.).«
Sveti Avgu拧tin o prvenstvu Boga v kr拧膷anskem 啪ivljenju pravi: »Bog je tvoje vse. 膶e si la膷en, Bog je tvoj kruh; 膷e si 啪ejen, Bog je tvoja voda; 膷e si v temi, Bog je tvoja lu膷, ki nima son膷nega zahoda; 膷e si nag, Bog je tvoja nesmrtna obleka« (In Joannis Evangelium, 13, 5).
»To so besede, ob katerih se je dobro vpra拧ati: V kolik拧ni meri to velja zame? Koliko Gospod pogasi mojo 啪ejo po 啪ivljenju, po ljubezni, po svetlobi? To so pomembna vpra拧anja,« je poudaril pape啪. »Kajti prav ta ukoreninjenost v Kristusu je tiste, ki so bili pred nami 鈥� mo拧ke in 啪enske, kot smo mi, z darovi in omejitvami, kot so na拧e 鈥�, vodila do stvari, za katere si morda nikoli ne bi mislili, da jih lahko dose啪ejo, in jim omogo膷ila, da so sejali semena dobrega, ki so prek stoletij in celin danes dosegla prakti膷no ves svet, kar dokazuje va拧a prisotnost.«
Leon XIV. se jim je zahvalil za njihovo delo in zvestobo ter sklenil z besedami apostola Pavla, namenjenimi kristjanom v Efezu: »Naj Kristus po veri prebiva v va拧ih srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolik拧na je 拧irokost in dolgost in viso膷ina in globo膷ina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Bo啪je polnosti« (Ef 3,17-19).
