Sveti o?e redovnim sestram: Biti ukoreninjene v Kristusu
Njihove redovne skupnosti so nastale v razli?nih trenutkih in okoli??inah, a njihova »zgodovina ka?e na skupno dinamiko, zaradi ?esar je lu? velikih vzornikov duhovnega ?ivljenja – kot so Avgu?tin, Bazilij in Fran?i?ek – prek askeze, poguma in svetni?kega ?ivljenja ustanoviteljev in ustanoviteljic, spodbudila in oblikovala nove poti slu?enja, zlasti do najslabotnej?ih: otrok, revnih mladih, sirot, migrantov, katerim so se s?asoma pridru?ili ostareli in bolni«.
Sveti o?e je dejal, da »vzponi in padci njihove preteklosti ter ?ivost sedanjosti ka?ejo, kako je zvestoba starodavni modrosti evangelija najbolj?i pogon za tiste, ki se na pobudo Svetega Duha podajo na nove poti darovanja, vdane ljubezni do Boga in bli?njega, s pozornim poslu?anjem znamenj ?asov«.
»Prav s tem v mislih je drugi vatikanski koncil, ko je govoril o redovnih ustanovah, namenjenih karitativnim dejavnostim, poudaril, kako pomembno je, da je v njih “vse ?ivljenje [...] ?lanov pre?eto z apostolskim duhom in da vse apostolsko delovanje o?ivlja verski duh” (Perfectae caritatis, 8), tako da redovniki “najprej ustrezajo svoji poklicanosti, ki jih kli?e, da sledijo Kristusu in mu slu?ijo po njegovih udih [...] v tesni povezanosti z njim” (ibid.).«
Sveti Avgu?tin o prvenstvu Boga v kr??anskem ?ivljenju pravi: »Bog je tvoje vse. ?e si la?en, Bog je tvoj kruh; ?e si ?ejen, Bog je tvoja voda; ?e si v temi, Bog je tvoja lu?, ki nima son?nega zahoda; ?e si nag, Bog je tvoja nesmrtna obleka« (In Joannis Evangelium, 13, 5).
»To so besede, ob katerih se je dobro vpra?ati: V kolik?ni meri to velja zame? Koliko Gospod pogasi mojo ?ejo po ?ivljenju, po ljubezni, po svetlobi? To so pomembna vpra?anja,« je poudaril pape?. »Kajti prav ta ukoreninjenost v Kristusu je tiste, ki so bili pred nami – mo?ke in ?enske, kot smo mi, z darovi in omejitvami, kot so na?e –, vodila do stvari, za katere si morda nikoli ne bi mislili, da jih lahko dose?ejo, in jim omogo?ila, da so sejali semena dobrega, ki so prek stoletij in celin danes dosegla prakti?no ves svet, kar dokazuje va?a prisotnost.«
Leon XIV. se jim je zahvalil za njihovo delo in zvestobo ter sklenil z besedami apostola Pavla, namenjenimi kristjanom v Efezu: »Naj Kristus po veri prebiva v va?ih srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolik?na je ?irokost in dolgost in viso?ina in globo?ina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Bo?je polnosti« (Ef 3,17-19).
