Sporočilo papeža Leona XIV. duhovnikom ob Dnevu duhovniškega življenja
Leon XIV.
SPOROČILO SVETEGA OČETA
duhovnikom ob
Dnevu duhovniškega posvečenja
27. junij 2025 – Praznik presvetega Srca Jezusovega
Dragi bratje v duhovništvu! Na ta Dan duhovniškega posvečenja,, ki ga obhajamo na praznik Presvetega Srca Jezusovega se na vsakega izmed vas obračam s srcem, ki je hvaležno in polno zaupanja.
Kristusovo srce, prebodeno po ljubezni, je živo in poživljajoče meso, ki sprejema vsakega izmed nas in nas spreminja v podobo dobrega Pastirja. Tam razumemo pravo istovetnost našega služenja: goreči od Božjega usmiljenja smo vesele priče njegove ljubezni, ki ozdravlja, spremlja in odrešuje.
Današnji praznik torej v naših srcih obnavlja klic k popolni podaritvi sebe v službi svetemu Božjemu ljudstvu. To poslanstvo se začne z molitvijo in se nadaljuje v združitvi z Gospodom, ki nenehno oživlja v nas svoj dar: sveto poklicanost v duhovništvo.
Spominjati se te milosti pomeni, kot pravi sv. Avguštin, vstopiti v »svetišče, veličastno in brezmejno« (prim. Izpovedi , X, 8.15), ki ne varuje preprosto nekaj iz preteklosti, ampak vedno prenavlja in posodablja tisto, kar je vanj položeno. Le s spominjanjem živimo in ponovno oživljamo tisto, kar nam je Gospod izročil s prošnjo, da to v njegovem imenu izročamo naprej. Spomin združuje naša srca v Kristusovem Srcu in naše življenje v Kristusovem življenju, tako da postanemo sposobni prinašati svetemu Božjemu ljudstvu Besedo in zakramente zveličanja za svet, spravljen v ljubezni. Samo v Jezusovem srcu najdemo svojo pravo človeškost Božjih otrok in bratov med seboj. Zato bi vam danes rad namenil nujno povabilo: bodite graditelji edinosti in miru!
V svetu, ki ga zaznamujejo vedno večje napetosti, tudi znotraj družin in cerkvenih skupnosti, je duhovnik poklican, da spodbuja spravo in vzbuja občestvo. Biti graditelji edinosti in miru pomeni biti pastirji, ki so sposobni razločevanja, vešči v umetnosti sestavljanja drobcev življenja, ki so nam bili zaupani, da bi ljudem pomagali najti luč evangelija v mukah življenja; pomeni biti modri bralci resničnosti, ki gredo onstran trenutnih čustev, strahov in mode; pomeni ponujati pastoralne predloge, ki ustvarjajo in obnavljajo za vero z graditvijo dobrih odnosov, solidarnih vezi, skupnosti, v katerih sije slog bratstva. Biti graditelji edinosti in miru pomeni, da se ne vsiljujemo, ampak služimo. Duhovniško bratstvo še na poseben način postane verodostojno znamenje navzočnosti Vstalega med nami, kadar zaznamuje skupno pot naših duhovniških bratstev.
Prosim vas torej, da danes pred Kristusovim Srcem obnovite svoj »da« Bogu in njegovemu svetemu ljudstvu. Pustite se oblikovati milosti, varujte ogenj Duha, ki ste ga prejeli ob posvečenju, da boste združeni z Njim mogli biti zakrament Jezusove ljubezni v svetu. Ne bojte se svoje krhkosti: Gospod namreč ne išče popolnih duhovnikov, ampak ponižna srca, odprta za spreobrnjenje in pripravljena ljubiti, kakor nas je On ljubil.
Predragi bratje duhovniki, papež Frančišek nam je ponovno predlagal pobožnost Srca Jezusovega kot kraj osebnega srečanja z Gospodom (prim. Okrožnica Dilexit nos, 103), torej kot kraj, kamor lahko prinesemo in razrešimo svoje notranje konflikte ter konflikte, ki trgajo sodobni svet, da v »njem postanemo sposobni vstopati v zdrave in srečne odnose in graditi Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti na tem svetu. Naša srca, združena s Kristusovim srcem, so zmožna tega družbenega čudeža« (prav tam, 28).
V tem svetem letu, ki nas vabi, naj bomo romarji upanja, bo naše služenje toliko bolj rodovitno, kolikor bolj bo zakoreninjeno v molitvi, v odpuščanju, v bližini z ubogimi, z družinami, z mladimi, ki iščejo resnico. Ne pozabite: okoli svetega duhovnika se razcveta svetost.
Izročam vas Mariji, Kraljici apostolov in Materi duhovnikov, in vas iz srca blagoslavljam.
Vatikan, 27. junija 2025
LEON PP. XIV