Sveti oče škofom redemptoristom in skalabrincem: Hvala za vaše služenje
Vatican News
Uvodoma je papež izrazil svoje zadovoljstvo nad srečanjem z njimi ob tako lepi priložnosti: redovni skupnosti redemptoristov in skalabrincev sta se namreč odločili, da se srečata s tistimi sobrati, ki sta jih podarili Cerkvi v škofovski službi. Po besedah svetega očeta gre za izmenjavo, ki bo zagotovo obogatila navzoče škofe, skupnosti obeh redov in celotno Božje ljudstvo, »kakor uči drugi vatikanski koncil« (Prim. Dogmatična konstitucija Lumen gentium, 7; Kongregacija za škofe – Kongregacija za redovnike in svetne ustanove, Navodila za odnose med škofi in redovniki v Cerkvi, 2).
Služenje vesoljni Cerkvi je milost in največje veselje
»Cerkev je hvaležna vašima ustanovama, kateri je z imenovanjem škofov njunih članov prosila za nemajhno žrtev v času pomanjkanja redovnikov – zato je odpoved bratom, ki se posvečajo služenju na različnih področjih, povezana z nemalo težavami. Hkrati pa je dala vašima kongregacijama tudi zelo velik dar, saj je služenje vesoljni Cerkvi za vsako redovno družino milost in največje veselje, kar bi gotovo potrdila tudi vaša ustanovitelja.
Posebej vi, redovniki skalabrinci in redemptoristi, ki ste bili izbrani in posvečeni za služenje v škofovski in tudi kardinalski službi, v svojem poslanstvu prinašate dediščino dveh pomembnih karizem, posebej v našem času: služenje migrantom ter evangelizacija revnih in oddaljenih.«
Zgled ustanoviteljev; odgovor na izzive časov
»Sveti Alfonz Maria Ligvorij se je ob stiku z bedo v najbolj zapuščenih četrtih Neaplja v 18. stoletju odpovedal premožnemu življenju in donosni karieri ter se odločil, da bo prinašal evangelij med poslednje.
Sveti Janez Krstnik Scalabrini je eno stoletje pozneje znal začutiti in narediti za svoje upanje in trpljenje mnogih ljudi, ki so odhajali, pustili vse za seboj, da bi v oddaljenih deželah našli boljšo prihodnost zase in za svoje družine.
Oba sta bila ustanovitelja, postala sta škofa in sta znala odgovoriti na izzive družbenih in ekonomskih sistemov, ki so po eni strani odpirali nove meje na različnih ravneh, po drugi strani pa za seboj puščali veliko bedo, ki ji nihče ni prisluhnil, ter mnogo problemov, ki so ustvarjali žarišča propadanja, s katerimi se nihče ni želel ukvarjati.«
Tudi danes prisluhniti glasu Božje ljubezni
»V zgodovinskem trenutku, ki prav tako ponuja velike priložnosti in v katerem hkrati ne manjka težav in protislovij, se želimo ob obhajanju jubileja usmiljenja spomniti, da je danes, tako kot včeraj, glas, ki mu moramo prisluhniti, da bi razumeli, kaj storiti, glas "Božje ljubezni, … izlite v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (prim. Rim 5,5).
Tudi v našem svetu nas Gospodovo delo predhaja: poklicani smo, da svoje misli in srca upodobimo po njem prek modrega razločevanja; in prepričan sem, da bo srečanje, ki ste ga imeli, zelo koristno v ta namen. Zato vas spodbujam, da tudi v prihodnje ohranjate in gojite te odnose bratske pomoči z velikodušnostjo in nepristranskostjo, v dobro celotne Kristusove črede. Zahvaljujem se vam za veliko delo, ki ga opravljate, in vas iz srca blagoslavljam skupaj z vsemi vašimi skupnostmi. Hvala!«