笔补辫别啪: Polifonija je prispodoba za na拧o skupno pot vere pod vodstvom Svetega Duha
Vatican News
Po uvodnih pozdravih je sveti o膷e dejal, da je bil Palestrina v zgodovini Cerkve eden izmed skladateljev, ki so najbolj prispeval k 拧irjenju sakralne glasbe, »v Bo啪jo slavo ter posve膷enje in rast vernikov,« (Sv. Pij X, Motuproprij Inter plurimas pastoralis officii sollicitudines, 22. november 1903), v delikatnem in hkrati navdu拧ujo膷em kontekstu protireformacije. »Njegove skladbe, slovesne in resne, ki jih je navdihoval gregorijanski koral, tesno zdru啪ujejo glasbo in bogoslu啪je tako, da "molitvi dajejo lep拧i izraz in spodbujajo enodu拧nost ter svete obrede bogatijo z ve膷jo slovesnostjo" (Konstitucija Sacroanctum Concilium, 112)«.
»Poleg tega je polifonija sama glasbena oblika, ki je polna pomena za molitev in kr拧膷ansko 啪ivljenje. Najprej se navdihuje pri svetem besedilu, ki se ga nato "odene v primerno melodijo" (Inter sollicitudines, 1), da bi bolje dosegla "razum vernikov" (ibid.). Nadalje ta namen uresni膷uje tako, da besede zaupa ve膷 glasovom, ki jih vsak na svojevrsten in izviren na膷in ponavljajo z razli膷nimi in dopolnjujo膷imi se melodi膷nimi in harmoni膷nimi gibanji. Nazadnje celoto uskladi zahvaljujo膷 spretnosti, s katero skladatelj razvija in prepleta melodije v skladu s pravili kontrapunkta: tako, da nekatere postanejo odmev drugih, v膷asih ustvarjajo膷 tudi disonance, ki se potem sklenejo v novih akordih. U膷inek te dinami膷ne enotnosti v razli膷nosti 鈥� kar je prispodoba za na拧o skupno pot vere pod vodstvom Svetega Duha 鈥� je pomagati poslu拧alcem vedno globlje vstopiti v skrivnost, izra啪eno z besedami, in se, kjer je to primerno, odzvati z odgovori ali in alternatim.«
»Prav zahvaljujo膷 temu bogastvu oblike in vsebine je rimsko polifoni膷no izro膷ilo, poleg tega, da nam je zapustilo izjemno dedi拧膷ino umetnosti in duhovnosti, 拧e danes na glasbenem podro膷ju referen膷na to膷ka, na katero se je treba ozirati pri sakralnem in bogoslu啪nem komponiranju, seveda z ustreznimi prilagoditvami, da bi prek petja "verniki v polnosti, zavestno in dejavno sodelovali pri bogoslu啪ju" (Sacrosanctum Concilium, 14), z globoko vklju膷enostjo glasu, uma in srca. Missa Papae Marcelli je v svoji zvrsti odli膷en primer tega; tako kot tudi dragoceni repertoar skladb, ki nam jih je zapustil nepozabni kardinal Domenico Bartolucci, ugleden skladatelj in skoraj petdeset let dirigent pape拧kega pevskega zbora "Sistina".«
Ob koncu govora se je sveti o膷e zahvalil vsem, ki so omogo膷ili sre膷anje in jim zagotovil svojo molitev, nato pa spomnil na besede svetega Avgu拧tina o velikono膷ni aleluji: »"Pojmo jo torej zdaj, bratje moji [鈥. Kakor imajo navado peti popotniki: poj, vendar hodi [鈥. Napreduj, napreduj v dobrem [鈥. Poj in hodi! Ne pojdi s poti, ne oziraj se nazaj, ne ustavljaj se!" (Sermo 256, 3). Vzemimo za svoje njegovo povabilo, zlasti v tem svetem 膷asu jubileja. Vse vas blagoslavljam.«
