笔补辫别啪 Leon XIV.: Spreobrnjenje, misijonska gore膷nost in toplina usmiljenja
Govor pape啪a Leona XIV., 6. junij 2025
V imenu O膷eta in Sina in Svetega Duha. Mir z vami.
Dragi bratje in sestre, dobrodo拧li!
Pozdravljam prisotne generalne predstojnike, zlasti pravkar izvoljenega, 膷lane vodstvenih organov in vse vas, ki pripadate Tretjemu regularnemu redu svetega Fran膷i拧ka, Dru啪bi afri拧kih misijonov in In拧titutu slu啪abnikov Paraklita.
Mnogi med vami prihajate na to sre膷anje v okviru va拧ega generalnega kapitlja, v trenutku, ki je pomemben za va拧e 啪ivljenje in za 啪ivljenje vse Cerkve. Gospoda torej prosimo zlasti za va拧e ustanove in vse posve膷ene osebe, »da bi kot edini in najvi拧ji cilj imeli Boga, zdru啪ili kontemplacijo, po kateri se z duhom in srcem oklepajo Boga, z apostolsko gore膷nostjo, s katero si prizadevajo sodelovati v delu odre拧enja« (Drugi ekumenski koncil, , 5).
Vi tukaj predstavljate tri karizmati膷ne stvarnosti, ki so nastale v razli膷nih zgodovinskih trenutkih Cerkve kot odgovor na nepredvidene potrebe razli膷nih vrst, vendar pa zdru啪ene in dopolnjujo膷e se v harmoni膷ni lepoti Kristusovega misti膷nega Telesa (prim. , 7).
Med tukaj prisotnimi je najstarej拧a ustanovitev Tretjega regularnega reda svetega Fran膷i拧ka, katerega za膷etki segajo v 膷as samega asi拧kega svetnika, pozneje pa ga je v red povzdignil pape啪 Nikolaj V. (prim. Bolla Pastoralis officii, 20. julij 1447). Teme, ki jih obravnavate na 113. generalnem kapitlju 鈥� skupno 啪ivljenje, formacija, poklici 鈥� se nana拧ajo na celotno veliko Bo啪jo dru啪ino. Pomembno pa je, da jih 鈥� kot pravi naslov, ki ste ga izbrali za svoje delo 鈥� obravnavate v lu膷i va拧e »spokorni拧ke« karizme. To nas namre膷 spominja, da lahko 鈥� kot se glasijo besede samega svetega Fran膷i拧ka 鈥� le z nenehno potjo spreobrnjenja bratom ponudimo »di拧e膷e besede na拧ega Gospoda, Jezusa Kristusa« (Prvo pismo vernikom, 19).
Poznej拧ega datuma je Dru啪ba afri拧kih misijonov, ki jo je 8. decembra 1856 ustanovil 膷astitljivi 拧kof Melchior de Marion Brésillac in je znamenje misijonarskosti, ki je v samem sredi拧膷u 啪ivljenja Cerkve (prim. Fran膷i拧ek, , 273). Zgodovina va拧e ustanove, dragi bratje, lepo pri膷uje to resnico: zvestoba misijonstvu vam je s premagovanjem tiso膷ih te啪av skozi 膷as, znotraj in zunaj va拧ih skupnosti, omogo膷ala, da ste rasli in iz te啪av celo 膷rpali prilo啪nost in navdih za odhod proti novim apostolskim obzorjem v Afriki in drugih delih sveta. Zelo lepa je spodbuda, ki vam jo je zapustil ustanovitelj, da bi pri oznanjevanju ostali zvesti preprostosti evangeljskega pridiganja in obenem vedno pripravljeni sprejeti »norost kri啪a« (prim. 1 Kor 1,17-25): preprosti in mirni, tudi pred nerazumevanjem in zasmehovanjem sveta. Svobodni od vsakr拧nega pogojevanja, saj ste »napolnjeni« s Kristusom, in sposobni voditi brate v sre膷anje z Njim, ker va 啪ene en sam navdih: vsemu svetu oznanjati njegov evangelij (prim. Fil 1,12-14.21). Kak拧no veliko znamenje za vso Cerkev in za ves svet!
In tako smo pri拧li do najmlaj拧e ustanove, slu啪abnikov Paraklita. Slu啪abniki tistega Duha, ki prebiva v nas (prim. Rim 8,9) po daru krsta in ki zdravi »quod est saucium« 鈥� to, kar je ranjeno 鈥�, kot bomo 膷ez nekaj dni peli v binko拧tni slednici. Slu啪abniki Duha, ki ozdravlja: tak拧ne vas je 啪elel o膷e Gerald Fitzgerald, ki je leta 1942, dal za膷etek va拧emu delu za oskrbo duhovnikov v te啪avah, »Pro Christo sacerdote«, kot se glasi va拧e geslo (prim. Konstitucije 4,4). Od takrat na razli膷nih delih sveta opravljate svojo slu啪bo poni啪ne, potrpe啪ljive, delikatne in diskretne bli啪ine osebam, ki so globoko ranjene, ter jim nudite terapevtske poti, ko preprosto in intenzivno duhovno 啪ivljenje, osebno in skupnostno, pridru啪ujete visoko usposobljeni strokovni pomo膷i, razli膷ni glede na potrebe. Tudi va拧a prisotnost nas spominja na nekaj zelo pomembnega: da smo vsi mi, 膷eprav poklicani biti za brate in sestre slu啪abniki Kristusa, zdravnika du拧 (prim. Lk 5,31-32), najprej in predvsem bolniki, ki potrebujejo ozdravljenje. Kot je rekel sveti Avgu拧tin in uporabil podobo barke, vsi mi »imamo v tem 啪ivljenju razpoke, lastne na拧i smrtnosti in krhkosti, skozi katere vstopa greh po valovih tega stoletja« (Govor 278, 13,13). 艩kof iz Hipona pa predlaga zdravilo za to zlo: »Da bi se izpraznili in se ne bi potopili 鈥� pravi 鈥�, podajmo roko ... temu pozivu ... Odpustimo!« Odpustimo, da bi povsod, »v na拧ih 啪upnijah, skupnostih, zdru啪enjih in gibanjih, skratka, kjerkoli so kristjani, ... [lahko] vsak na拧el oazo usmiljenja« (Fran膷i拧ek, , 11. april 2015, 12).
Preljubi, hvala za va拧 obisk, ki nam danes v tej dvorani ka啪e Cerkev v treh sijo膷ih razse啪nostih njene lepote: prizadevanje za spreobrnjenje, navdu拧enje za misijonstvo in toplino usmiljenja. Hvala za va拧e veliko delo, ki ga opravljate po vsem svetu. Blagoslavljam vas in molim za vas med to devetdnevnico pred binko拧tmi, da bi lahko bili vedno bolj poslu拧na orodja Svetega Duha v skladu z Bo啪jimi na膷rti. Hvala.
