ʲž Leon XIV. nagovoril zbrane ob sklepu molitve rožnega venca v Vatikanskih vrtovih
ʲž Leon XIV.
Govor svetega očeta
ob koncu molitve rožnega venca v Vatikanskih vrtovih
31. maj 2025
Dragi bratje in sestre, z veseljem se vam pridružujem v tem molitvenem bdenju ob koncu meseca maja. Gre za gesto vere, s katero se na preprost in pobožen način zbiramo pod Marijinim materinskim plaščem. Letos poleg tega prikliče nekatere pomembne vidike jubileja, ki ga obhajamo: hvalnico, pot, upanje in predvsem vero, ki jo premišljujemo in razodevamo skupaj.
Skupaj ste molili sveti rožni venec: molitev, kot je poudaril sveti Janez Pavel II., z marijanskim značajem in kristološkim srcem, ki »v sebi osredotoča globino celotnega evangeljskega sporočila« (Apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae, 16. oktober 2002, 1).
In med premišljevanjem o veselih skrivnostih ste med potjo, ki ste jo prehodili, vstopili in se kot na romanju ustavili v številnih krajih Jezusovega življenja: v hiši v Nazaretu, ko ste zrli oznanjenje, v Zaharijevi hiši, ko ste zrli obiskanje – ki ga obhajamo danes –, v betlehemski votlini, ko ste zrli Božič, v jeruzalemskem templju ste zrli darovanje in nato ponovno najdenje Jezusa. To vas je spremljalo v Zdravamariji, ponavljani z vero, v besedah angela Božji Materi: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj« (Lk 1,28) – in v Elizabetinih, ki jo je z veseljem sprejela: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (Lk 1,42). Vaše korake je tako zaznamovala Božja Beseda, ki je s svojim ritmom zaznamovala napredovanje, postanke in odhode, tako kot za izraelsko ljudstvo v puščavi na poti proti obljubljeni deželi.
Glejmo torej na svoje bivanje kot na pot hoje za Jezusom, ki jo moramo prehoditi, kot smo to storili nocoj, skupaj z Marijo. In prosimo Gospoda, da bi ga znali hvaliti vsak dan, »z življenjem in z jezikom, s srcem in z ustnicami, z glasom in z vedenjem« (Sv. Avguštin, Razprava 256, 1). In izogibajmo se neskladju tako, da bo jezik dajal ton življenju in vest ustnicam (gl. prav tam).
Pozdravljam navzoče kardinale, škofe, duhovnike, posvečene osebe in vse vernike. Še posebej bi rad izrazil naklonjenost in hvaležnost benediktinkam samostana Mater Ecclesiae, ki s svojo skrito in nenehno molitvijo podpirajo našo skupnost in naše delo.
Naj veselje tega trenutka ostane in raste v nas, »v našem osebnem in družinskem življenju, v vsakem okolju, še posebej v življenju te družine, ki tukaj v Vatikanu služi vesoljni Cerkvi« (Benedikt XVI., Sklep meseca maja, 31. maj 2012). Naj nas Gospod blagoslovi in nas vedno spremlja in Marija naj posreduje za nas. Hvala!
[Blagoslov]