ʲž Leon XIV. med opoldansko molitvijo: Veličino Petra in Pavla je oblikovalo odpuščaje
ʲž Leon XIV.
Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes je veliki praznik Cerkve v Rimu, ki jo je rodilo pričevanje apostolov Petra in Pavla ter jo je oplodila njuna kri in kri mnogih drugih mučencev. Tudi v našem času, po vsem svetu, obstajajo kristjani, ki jih evangelij naredi velikodušne in pogumne, tudi za ceno njihovih življenj. Tako obstaja ekumenizem krvi, nevidna in globoka enotnost med krščanskimi Cerkvami, ki še ne živijo polnega in vidnega občestva med seboj. Zato želim na ta slovesni praznik potrditi, da je moja škofovska služba služenje enosti in da je Cerkev v Rimu s krvjo svetih Petra in Pavla zavezana k spodbujanju občestva med vsemi Cerkvami.
Skala, po kateri je Peter dobil tudi ime, je Kristus. Kamen, ki so ga ljudje zavrgli in ki ga je Bog postavil za vogelni kamen (prim. Mt 21,42). Ta trg in papeški baziliki sv. Petra in sv. Pavla nam pripovedujejo, kako se ta preobrat vedno znova nadaljuje. Nahajata se na obrobju starodavnega mesta, »zunaj obzidja«, kot se še danes pravi. Kar se nam zdi veliko in slavno, je bilo najprej zavrženo in izgnano, ker je bilo v nasprotju s posvetno miselnostjo. Tisti, ki hodi za Jezusom, se znajde na poti blagrov, kjer duhovno uboštvo, krotkost, usmiljenje, lakota in žeja po pravičnosti, delo za mir, naletijo na nasprotovanje in celo preganjanje. Vendar slava Boga sije v njegovih prijateljih in jih oblikuje na poti, od spreobrnjenja do spreobrnjenja.
Dragi bratje in sestre, na grobovih apostolov, tisočletnem cilju romanj, tudi mi odkrivamo, da lahko živimo od spreobrnjenja do spreobrnjenja. Nova zaveza ne skriva napak, protislovij in grehov tistih, ki jih častimo kot največje apostole. Njihovo veličino je namreč oblikovalo odpuščanje. Vstali jih je večkrat šel iskat, da bi jih spet postavil na svojo pot. Jezus nikoli ne pokliče samo enkrat. Zaradi tega lahko vsi vedno upamo, kot nas spominja tudi jubilej.
Enost v Cerkvi in med Cerkvami, bratje in sestre, se hrani z odpuščanjem in medsebojnim zaupanjem. Začenši z našimi družinami in našimi skupnostmi. Če nam Jezus zaupa, lahko tudi mi zaupamo drug drugemu, v njegovem imenu.
Naj apostola Peter in Pavel skupaj z Devico Marijo posredujeta za nas, da bi bila Cerkev v tem razdvojenem svetu dom in šola občestva.