杏MAP导航

V sredi拧膷u 98. zasedanja, ki se je za膷elo v ponedeljek, 23. junija, so bile razmere v Sveti de啪eli, zlasti v Gazi, ter v Armeniji, Siriji, Etiopiji in na drugih obmo膷jih, kamor je usmerjeno diplomatsko delovanje Svetega sede啪a, 膷esar se je v govoru dotaknil tudi pape啪, reko膷, da je zares 啪alostno videti, kako se v mnogih okoljih uveljavlja zakon mo膷nej拧ega, na podlagi katerega se nato upravi膷ujejo lastni interesi.

Ste lu膷, ki sije v temi sovra拧tva

Za膷el pa je s svetopisemskimi besedami: »Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). »Vem, da za vas podpora vzhodnih Cerkva ni le slu啪ba, ampak poslanstvo, ki ga opravljate v imenu evangelija, ki je 鈥� kot nakazuje sama beseda 鈥� oznanilo veselja,« je dejal sveti o膷e in poudaril: »Da, pomagati, z vsemi napori, ki jih prina拧a, je oznanilo veselja, ki razveseljuje predvsem srce Boga, ki se nikoli ne pusti premagati v velikodu拧nosti.«

»Hvala, da skupaj s svojimi dobrotniki sejete upanje v de啪elah kr拧膷anskega Vzhoda, ki jih nikoli bolj kot zdaj pretresajo vojne, iz膷rpavajo interesi in so ovite v prekrivalo sovra拧tva, zaradi katerega je zrak zadu拧ljiv in strupen. Vi ste kisikova jeklenka za vzhodne Cerkve, ki so iz膷rpane zaradi konfliktov. Za 拧tevilne prebivalce, ki so revni s sredstvi, a bogati z vero, ste lu膷, ki sije v temi sovra拧tva. Prosim vas, z iskrenim srcem, da storite vse, kar je mogo膷e, da bi pomagali tem Cerkvam, tako dragocenim in preizku拧anim.«

  (@Vatican Media)

Ljudje ne smejo umirati zaradi la啪nih novic

笔补辫别啪 je izpostavil da je bila zgodovina vzhodnih katoli拧kih Cerkva pogosto zaznamovana z nasiljem. Nasilnosti in nerazumevanja 啪al ni manjkalo niti znotraj samih katoli拧kih skupnosti, ki »niso znale prepoznati in ceniti vrednost izro膷il, druga膷nih od zahodnega«.

»Danes pa se zdi, da je vojno nasilje zajelo ozemlja kr拧膷anskega Vzhoda z diaboli膷no silovitostjo, kakr拧nega nismo videli 拧e nikoli prej. To ste ob膷utili tudi med svojim letnim zasedanjem zaradi fizi膷ne odsotnosti tistih, ki bi morali priti iz Svete de啪ele, a niso mogli potovati. Srce krvavi, ko pomislimo na Ukrajino, na tragi膷ne in nehumane razmere v Gazi in na Bli啪nji vzhod, ki ga je opusto拧ila vojna. Poklicani smo vsi, vse 膷love拧tvo, da presodimo vzroke teh konfliktov, preverimo tiste resni膷ne in jih posku拧amo prekora膷iti, tiste la啪ne, ki so sad 膷ustvenih simulacij in retorike, pa zavrnemo tako, da jih odlo膷no razkrinkamo. Ljudje ne smejo umirati zaradi la啪nih novic.«

Kako je 拧e vedno mogo膷e?

»Zares je 啪alostno, da smo danes pri膷e, kako se v mnogih okoljih uveljavlja zakon mo膷nej拧ega, na podlagi katerega se nato upravi膷ujejo lastni interesi,« je bil jasen sveti o膷e.

»Mu膷no je videti, kot da mo膷 mednarodnega prava in humanitarnega prava ni ve膷 obvezujo膷a in jo je nadomestila domnevna pravica, da se druge prisili s silo. To je nevredno 膷loveka, sramotno je za 膷love拧tvo in za voditelje narodov. Kako lahko po stoletjih zgodovine verjamemo, da vojna dejanja prina拧ajo mir in se ne obrnejo proti tistim, ki so jih zagre拧ili? Kako lahko razmi拧ljamo o postavljanju temeljev jutri拧njega dne brez kohezije, brez splo拧ne vizije, ki bi jo spodbujalo skupno dobro? Kako je mogo膷e 拧e naprej izdajati 啪elje ljudi po miru z la啪no propagando o ponovnem oboro啪evanju, v puhli iluziji, da premo膷 re拧uje probleme, ko pa spodbuja sovra拧tvo in ma拧膷evanje? Ljudje se vse manj zavedajo, koliko denarja gre v 啪epe trgovcev s smrtjo in s katerim bi lahko zgradili bolni拧nice in 拧ole; namesto tega pa se ru拧ijo 啪e zgrajene!« so odmevale pape啪eve besede.

»In spra拧ujem se: kaj lahko kot kristjani poleg tega, da smo ogor膷eni, da povzdignemo glas in zavihamo rokave ter postanemo mirovniki in spodbujamo dialog, 拧e storimo? Verjamem, da moramo najprej resni膷no moliti. Na nas je, da iz vsake tragi膷ne novice in podobe, ki nas prizadene, naredimo krik pripro拧nje k Bogu. In potem pomagamo, kot to po膷nete vi in kot to mnogi po膷nejo in lahko po膷nejo po vas.«

Pri膷evati in ostati zvesti Jezusu

A pape啪 je opozoril 拧e na nekaj ve膷, misle膷 pri tem posebej na kr拧膷anski Vzhod: tu je 拧e pri膷evanje.

»To je poklicanost, da ostanemo zvesti Jezusu, ne da bi se zapletli v lovke mo膷i. To pomeni posnemati Kristusa, ki je premagal zlo tako, da je ljubil s kri啪a, pokazal druga膷en na膷in kraljevanja, kot je bil Herodov in Pilatov: eden je v strahu, da bi bil odstavljen, dal umoriti otroke, ki jih 拧e danes trgajo bombe; drugi si je umil roke, kar vsak dan tvegamo tudi mi vse do praga nepopravljivega. Glejmo Jezusa, ki nas kli膷e, naj zacelimo rane zgodovine le s krotkostjo njegovega veli膷astnega kri啪a, iz katerih se izliva mo膷 odpu拧膷anja, upanja na ponovni za膷etek, dol啪nost, da ostanemo po拧teni in transparentni v morju pokvarjenosti. Sledimo Kristusu, ki je srca osvobodil sovra拧tva, in dajmo zgled, da bi se izstopilo iz logike delitev in ma拧膷evanja.«

Pri tem se je pape啪 zahvalil vsem vzhodnim kristjanom, ki na zlo odgovarjajo z dobrim: »Hvala, bratje in sestre, za pri膷evanje, ki ga dajete zlasti takrat, ko ostajate v svojih de啪elah kot Kristusovi u膷enci in pri膷evalci.«

  (@Vatican Media)

Odkrijte Bo啪je ljudstvo, ki vztraja

»Dragi prijatelji ROACO, pri svojem delu poleg 拧tevilnih nesre膷, ki jih povzro膷ata vojna in terorizem 鈥� v mislih imam nedavni grozljivi napad v cerkvi svetega Elija v Damasku 鈥�, vidite tudi poganjke evangelija v pu拧膷avi,« je nadaljeval sveti o膷e in spodbudil: »Odkrijte Bo啪je ljudstvo, ki vztraja tako, da svoj pogled usmerja v nebesa, moli k Bogu in ljubi svojega bli啪njega. Dotaknite se milosti in lepote vzhodnih tradicij, liturgij, ki Bogu omogo膷ajo, da se naseli v 膷asu in prostoru, stoletnih pesmi, prepojenih s hvalnico, slavo in skrivnostjo, ki dvigajo nenehno pro拧njo za odpu拧膷anje 膷love拧tva. Sre膷ujte ljudi, ki se pogosto na skrivnem pridru啪ujejo velikim vrstam mu膷encev in svetnikov kr拧膷anskega Vzhoda. V no膷i spopadov ste pri膷evalci lu膷i Vzhoda.«

Kr拧膷anski Vzhod spoznati in ga ljubiti

Na koncu govora je Leon XIV. izrazil 啪eljo, da bi ta »lu膷 modrosti in odre拧enja bila bolj poznana v katoli拧ki Cerkvi, v kateri je glede tega 拧e vedno veliko nevednosti in kjer je ponekod vera v nevarnosti, da se zadu拧i«. In to tudi zato, ker se ni uresni膷ila 啪elja, ki jo je pred 40 leti velikokrat izrazil sveti Janez Pavel II., da se namre膷 mora Cerkev nau膷iti dihati z obema plju膷nima kriloma, vzhodnim in zahodnim.

»Kr拧膷anski Vzhod se lahko zavaruje le, 膷e je ljubljen, in ljubljen je le, 膷e se ga pozna,« je poudaril pape啪 in dodal, da je v tem smislu treba uresni膷iti jasne pozive cerkvenega u膷iteljstva k spoznavanju njegovih zakladov, na primer tako, da se v semeni拧膷ih, teolo拧kih fakultetah in katoli拧kih univerzitetnih sredi拧膷ih za膷nejo organizirati osnovni te膷aji o vzhodnih Cerkvah (prim. Janez Pavel II., Orientale lumen, 24; Kongregacija za katoli拧ko vzgojo, Eu égard au développement, 9-14).

Prav tako je potrebno »sre膷anje in skupno pastoralno delovanje, saj vzhodni katoli膷ani danes niso ve膷 oddaljeni bratranci, ki obhajajo neznane obrede, ampak so bratje in sestre, ki zaradi prisilnih migracij 啪ivijo poleg nas«. »Njihov ob膷utek za sveto, kristalno 膷ista vera, ki so jo preizku拧nje naredile neomajno, in duhovnost, ki di拧i po bo啪anski skrivnosti, lahko koristijo 啪eji po Bogu, ki je na Zahodu prikrita, a prisotna,« je 拧e dejal sveti o膷e in zbrane pri avdienci povabil, naj to skupno rast v veri izro膷ijo pripro拧nji Matere Bo啪je ter apostolov Petra in Pavla, ki sta zdru啪ila Vzhod in Zahod.

  (@Vatican Media)