杏MAP导航

V sredi??u 98. zasedanja, ki se je za?elo v ponedeljek, 23. junija, so bile razmere v Sveti de?eli, zlasti v Gazi, ter v Armeniji, Siriji, Etiopiji in na drugih obmo?jih, kamor je usmerjeno diplomatsko delovanje Svetega sede?a, ?esar se je v govoru dotaknil tudi pape?, reko?, da je zares ?alostno videti, kako se v mnogih okoljih uveljavlja zakon mo?nej?ega, na podlagi katerega se nato upravi?ujejo lastni interesi.

Ste lu?, ki sije v temi sovra?tva

Za?el pa je s svetopisemskimi besedami: »Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). »Vem, da za vas podpora vzhodnih Cerkva ni le slu?ba, ampak poslanstvo, ki ga opravljate v imenu evangelija, ki je – kot nakazuje sama beseda – oznanilo veselja,« je dejal sveti o?e in poudaril: »Da, pomagati, z vsemi napori, ki jih prina?a, je oznanilo veselja, ki razveseljuje predvsem srce Boga, ki se nikoli ne pusti premagati v velikodu?nosti.«

»Hvala, da skupaj s svojimi dobrotniki sejete upanje v de?elah kr??anskega Vzhoda, ki jih nikoli bolj kot zdaj pretresajo vojne, iz?rpavajo interesi in so ovite v prekrivalo sovra?tva, zaradi katerega je zrak zadu?ljiv in strupen. Vi ste kisikova jeklenka za vzhodne Cerkve, ki so iz?rpane zaradi konfliktov. Za ?tevilne prebivalce, ki so revni s sredstvi, a bogati z vero, ste lu?, ki sije v temi sovra?tva. Prosim vas, z iskrenim srcem, da storite vse, kar je mogo?e, da bi pomagali tem Cerkvam, tako dragocenim in preizku?anim.«

  (@Vatican Media)

Ljudje ne smejo umirati zaradi la?nih novic

Pape? je izpostavil da je bila zgodovina vzhodnih katoli?kih Cerkva pogosto zaznamovana z nasiljem. Nasilnosti in nerazumevanja ?al ni manjkalo niti znotraj samih katoli?kih skupnosti, ki »niso znale prepoznati in ceniti vrednost izro?il, druga?nih od zahodnega«.

»Danes pa se zdi, da je vojno nasilje zajelo ozemlja kr??anskega Vzhoda z diaboli?no silovitostjo, kakr?nega nismo videli ?e nikoli prej. To ste ob?utili tudi med svojim letnim zasedanjem zaradi fizi?ne odsotnosti tistih, ki bi morali priti iz Svete de?ele, a niso mogli potovati. Srce krvavi, ko pomislimo na Ukrajino, na tragi?ne in nehumane razmere v Gazi in na Bli?nji vzhod, ki ga je opusto?ila vojna. Poklicani smo vsi, vse ?love?tvo, da presodimo vzroke teh konfliktov, preverimo tiste resni?ne in jih posku?amo prekora?iti, tiste la?ne, ki so sad ?ustvenih simulacij in retorike, pa zavrnemo tako, da jih odlo?no razkrinkamo. Ljudje ne smejo umirati zaradi la?nih novic.«

Kako je ?e vedno mogo?e?

»Zares je ?alostno, da smo danes pri?e, kako se v mnogih okoljih uveljavlja zakon mo?nej?ega, na podlagi katerega se nato upravi?ujejo lastni interesi,« je bil jasen sveti o?e.

»Mu?no je videti, kot da mo? mednarodnega prava in humanitarnega prava ni ve? obvezujo?a in jo je nadomestila domnevna pravica, da se druge prisili s silo. To je nevredno ?loveka, sramotno je za ?love?tvo in za voditelje narodov. Kako lahko po stoletjih zgodovine verjamemo, da vojna dejanja prina?ajo mir in se ne obrnejo proti tistim, ki so jih zagre?ili? Kako lahko razmi?ljamo o postavljanju temeljev jutri?njega dne brez kohezije, brez splo?ne vizije, ki bi jo spodbujalo skupno dobro? Kako je mogo?e ?e naprej izdajati ?elje ljudi po miru z la?no propagando o ponovnem oboro?evanju, v puhli iluziji, da premo? re?uje probleme, ko pa spodbuja sovra?tvo in ma??evanje? Ljudje se vse manj zavedajo, koliko denarja gre v ?epe trgovcev s smrtjo in s katerim bi lahko zgradili bolni?nice in ?ole; namesto tega pa se ru?ijo ?e zgrajene!« so odmevale pape?eve besede.

»In spra?ujem se: kaj lahko kot kristjani poleg tega, da smo ogor?eni, da povzdignemo glas in zavihamo rokave ter postanemo mirovniki in spodbujamo dialog, ?e storimo? Verjamem, da moramo najprej resni?no moliti. Na nas je, da iz vsake tragi?ne novice in podobe, ki nas prizadene, naredimo krik pripro?nje k Bogu. In potem pomagamo, kot to po?nete vi in kot to mnogi po?nejo in lahko po?nejo po vas.«

Pri?evati in ostati zvesti Jezusu

A pape? je opozoril ?e na nekaj ve?, misle? pri tem posebej na kr??anski Vzhod: tu je ?e pri?evanje.

»To je poklicanost, da ostanemo zvesti Jezusu, ne da bi se zapletli v lovke mo?i. To pomeni posnemati Kristusa, ki je premagal zlo tako, da je ljubil s kri?a, pokazal druga?en na?in kraljevanja, kot je bil Herodov in Pilatov: eden je v strahu, da bi bil odstavljen, dal umoriti otroke, ki jih ?e danes trgajo bombe; drugi si je umil roke, kar vsak dan tvegamo tudi mi vse do praga nepopravljivega. Glejmo Jezusa, ki nas kli?e, naj zacelimo rane zgodovine le s krotkostjo njegovega veli?astnega kri?a, iz katerih se izliva mo? odpu??anja, upanja na ponovni za?etek, dol?nost, da ostanemo po?teni in transparentni v morju pokvarjenosti. Sledimo Kristusu, ki je srca osvobodil sovra?tva, in dajmo zgled, da bi se izstopilo iz logike delitev in ma??evanja.«

Pri tem se je pape? zahvalil vsem vzhodnim kristjanom, ki na zlo odgovarjajo z dobrim: »Hvala, bratje in sestre, za pri?evanje, ki ga dajete zlasti takrat, ko ostajate v svojih de?elah kot Kristusovi u?enci in pri?evalci.«

  (@Vatican Media)

Odkrijte Bo?je ljudstvo, ki vztraja

»Dragi prijatelji ROACO, pri svojem delu poleg ?tevilnih nesre?, ki jih povzro?ata vojna in terorizem – v mislih imam nedavni grozljivi napad v cerkvi svetega Elija v Damasku –, vidite tudi poganjke evangelija v pu??avi,« je nadaljeval sveti o?e in spodbudil: »Odkrijte Bo?je ljudstvo, ki vztraja tako, da svoj pogled usmerja v nebesa, moli k Bogu in ljubi svojega bli?njega. Dotaknite se milosti in lepote vzhodnih tradicij, liturgij, ki Bogu omogo?ajo, da se naseli v ?asu in prostoru, stoletnih pesmi, prepojenih s hvalnico, slavo in skrivnostjo, ki dvigajo nenehno pro?njo za odpu??anje ?love?tva. Sre?ujte ljudi, ki se pogosto na skrivnem pridru?ujejo velikim vrstam mu?encev in svetnikov kr??anskega Vzhoda. V no?i spopadov ste pri?evalci lu?i Vzhoda.«

Kr??anski Vzhod spoznati in ga ljubiti

Na koncu govora je Leon XIV. izrazil ?eljo, da bi ta »lu? modrosti in odre?enja bila bolj poznana v katoli?ki Cerkvi, v kateri je glede tega ?e vedno veliko nevednosti in kjer je ponekod vera v nevarnosti, da se zadu?i«. In to tudi zato, ker se ni uresni?ila ?elja, ki jo je pred 40 leti velikokrat izrazil sveti Janez Pavel II., da se namre? mora Cerkev nau?iti dihati z obema plju?nima kriloma, vzhodnim in zahodnim.

»Kr??anski Vzhod se lahko zavaruje le, ?e je ljubljen, in ljubljen je le, ?e se ga pozna,« je poudaril pape? in dodal, da je v tem smislu treba uresni?iti jasne pozive cerkvenega u?iteljstva k spoznavanju njegovih zakladov, na primer tako, da se v semeni??ih, teolo?kih fakultetah in katoli?kih univerzitetnih sredi??ih za?nejo organizirati osnovni te?aji o vzhodnih Cerkvah (prim. Janez Pavel II., Orientale lumen, 24; Kongregacija za katoli?ko vzgojo, Eu égard au développement, 9-14).

Prav tako je potrebno »sre?anje in skupno pastoralno delovanje, saj vzhodni katoli?ani danes niso ve? oddaljeni bratranci, ki obhajajo neznane obrede, ampak so bratje in sestre, ki zaradi prisilnih migracij ?ivijo poleg nas«. »Njihov ob?utek za sveto, kristalno ?ista vera, ki so jo preizku?nje naredile neomajno, in duhovnost, ki di?i po bo?anski skrivnosti, lahko koristijo ?eji po Bogu, ki je na Zahodu prikrita, a prisotna,« je ?e dejal sveti o?e in zbrane pri avdienci povabil, naj to skupno rast v veri izro?ijo pripro?nji Matere Bo?je ter apostolov Petra in Pavla, ki sta zdru?ila Vzhod in Zahod.

  (@Vatican Media)