Pape? italijanskim ?kofom: oznanjevanje evangelija, mir, ?lovekovo dostojanstvo, dialog
Kolegialnost med ?kofi in s Petrovim naslednikom
Avdienca z italijanskimi ?kofi je potekala v Dvorani blagoslovov, ki se – kot je spomnil pape? – nahaja med baziliko in trgom svetega Petra in skozi katero se pride do osredje lo?e bazilike. Tukaj je pape? Fran?i?ek imel svoje zadnje velikono?no sporo?ilo Urbi et Orbi, med katerim je vse narode pozval k miru, in tukaj je tudi Leon XIV. na ve?er svoje izvolitve izrekel oznanilo Vstalega Kristusa: »Mir z vami!«
Mir je bil tudi eden od poudarkov pape?evega govora, ki ga je za?el z zahvalo ?kofom in njihovim skupnostim za molitev, zatem izpostavil posebno vez med Cerkvijo v Italiji in rimskim pape?em ter dodal, da kot njegovi predhodniki tudi on ?uti pomembnost tega »skupnega in posebnega« odnosa.
»Pri opravljanju svoje slu?be skupaj z vami, dragi bratje, se ?elim zgledovati po na?elih kolegialnosti, ki jih je oblikoval drugi vatikanski koncil,« je dejal in posebej izpostavil konstitucijo Lumen gentium, v kateri je poudarjeno, da je Gospod Jezus postavil apostole kot zbor, na ?elo katerega je postavil Petra, izbranega med njimi (prim. LG, 19). »Na ta na?in ste poklicani ?iveti svojo slu?bo: kolegialnost med seboj in kolegialnost s Petrovim naslednikom,« je dejal in pripomnil, da se to »na?elo ob?estva odra?a tudi v zdravem sodelovanju s civilnimi oblastmi«.
Novi izzivi pred Cerkvijo v Italiji
Skliceval se je na pape?a Benedikta XVI., ki je leta 2006 Cerkev v Italiji opisal kot »zelo ?ivo stvarnost, [...] ki ohranja kapilarno prisotnost med ljudmi vseh starosti in polo?ajev« in kjer so »kr??anska izro?ila pogosto ?e vedno zakoreninjena in ?e naprej prina?ajo sadove« (govor na 4. narodnem simpoziju Cerkve v Italiji, 19. oktober 2006).
»Kljub temu se kr??anska skupnost v tej dr?avi ?e nekaj ?asa soo?a z novimi izzivi, povezanimi s sekularizmom, dolo?enim nezadovoljstvom z vero in demografsko krizo. V tem kontekstu – kot je zatrdil pape? Fran?i?ek – “se od nas zahteva pogum, da se ne bi navadili na razmere, ki so tako zakoreninjene, da se zdijo normalne ali nepremagljive. Prero?tvo – je dejal – ne zahteva trganja, ampak pogumne odlo?itve, ki so lastne pravi cerkveni skupnosti: vodijo k temu, da se pustimo 'motiti' dogodkom in ljudem ter se potopimo v ?love?ke razmere, ki jih o?ivlja zdravilni duh blagrov” (nagovor ob za?etku 70. generalnega zasedanja Italijanske ?kofovske konference, 22. maj 2017).«
Cerkev, ki utele?a evangelij in je znamenje Bo?jega kraljestva
In prav zaradi te posebne vezi med pape?em in italijanskimi ?kofi je Leon XIV. ?elel pokazati na nekatera pastoralna vpra?anja, »ki jih Gospod postavlja na na?o pot in ki zahtevajo razmislek, konkretno delovanje in evangeljsko pri?evanje«. Imenoval jih je koordinate, s katerimi lahko italijanski ?kofje postanejo »Cerkev, ki utele?a evangelij in je znamenje Bo?jega kraljestva«. To so: oznanjevanje evangelija, mir, ?lovekovo dostojanstvo in dialog.
Kristusa postaviti v sredi??e, pomagati ?iveti veselje evangelija
Najprej je torej spregovoril o oznanjevanju evangelija ter poudaril, da je »potreben nov zagon pri oznanjevanju in posredovanju vere«: »Gre za to, da v sredi??e postavimo Jezusa Kristusa in – v smeri, ki jo ka?e – pomagamo ljudem, da bodo ?iveli oseben odnos z Njim ter tako odkrili veselje evangelija. V ?asu velike razdrobljenosti se je treba vrniti k temeljem na?e vere, h kerigmi. To je prva velika obveznost, ki spodbuja vse druge: Kristusa ponesti “v ?ile” ?love?tva (prim. apostolska konstitucija Humanae salutis, 3), obnoviti in deliti apostolsko poslanstvo: “Kar smo videli in sli?ali, oznanjamo tudi vam” (1 Jn 1,3). In gre za razlo?evanje na?inov, kako omogo?iti, da bi veselo oznanilo doseglo vse, in sicer s pastoralnimi dejavnostmi, ki znajo prestre?i tiste, ki so najbolj oddaljeni, in z ustreznimi orodji za prenovo kateheze in jezikov oznanjevanja.«
Mir ni duhovna utopija
»Odnos s Kristusom nas poziva, da razvijemo pastoralno pozornost do teme miru. Gospod nas namre? po?ilja v svet, da bi prinesli njegov dar: “Mir z vami!” in da bi postali obrtniki na krajih vsakdanjega ?ivljenja,« pri ?emer je pape? mislil na ?upnije, soseske, odro?na obmo?ja v dr?avi, urbane in eksistencialne periferije.
»Tam, kjer so med?love?ki in dru?beni odnosi te?avni in se oblikujejo konflikti, mora – morda neopazno – postati vidna Cerkev, ki je sposobna sprave. Apostol Pavel nas takole spodbuja: “?e je mogo?e, kolikor je odvisno od vas, ?ivite v miru z vsemi ljudmi” (Rim 12,18); to je vabilo, ki vsakemu zaupa konkreten dele? odgovornosti. Zato upam, da bi lahko vsaka ?kofija spodbujala vzgojo za nenasilje, pobude za posredovanje v lokalnih konfliktih, projekte sprejemanja, ki strah pred drugim spremenijo v prilo?nost za sre?anje. Vsaka skupnost naj postane “hi?a miru”, kjer se ljudje u?ijo prekiniti sovra?nost z dialogom, kjer se izvaja pravi?nost in goji odpu??anje. Mir ni duhovna utopija: je poni?na pot, sestavljena iz vsakodnevnih gest, na kateri se prepletajo potrpe?ljivost in pogum, poslu?anje in delovanje. In ki danes bolj kot kdaj koli prej zahteva na?o budno in rodovitno prisotnost.«
Oseba ni sistem algoritmov
Pape? je zatem izpostavil izzive, ki se nana?ajo na spo?tovanje ?lovekovega dostojanstva. »Umetna inteligenca, biotehnologije, podatkovna ekonomija in dru?beni mediji mo?no spreminjajo na?e dojemanje in do?ivljanje ?ivljenja. V tem scenariju obstaja nevarnost, da se dostojanstvo ?love?ke osebe razblini ali pozabi ter ga nadomestijo funkcije, avtomatizmi, simulacije. Vendar pa oseba ni sistem algoritmov: je bitje, odnos, skrivnost,« je poudaril ter izrazil ?eljo: »da bi pot krajevnih Cerkva v Italiji v skladni simbiozi z osrednjo vlogo Jezusa vsebovala antropolo?ko vizijo kot bistveno orodje pastoralnega razlo?evanja. Brez ?ivega razmisleka o ?loveku – v njegovi telesnosti, ranljivosti, ?eji po neskon?nem in zmo?nosti povezovanja – se etika skr?i na zakonik, vera pa lahko postane breztelesna.«
Dialog, poslu?anje, ob?estvo
Zato je sveti o?e posebej priporo?il gojenje kulture dialoga: »Dobro je, da so vse cerkvene stvarnosti – ?upnije, zdru?enja in gibanja – prostori za medgeneracijsko poslu?anje, za soo?anje z razli?nimi svetovi, za skrb za besede in odnose. Kajti le tam, kjer je poslu?anje, se lahko rodi ob?estvo, in le tam, kjer je ob?estvo, resnica postane verodostojna. Spodbujam vas, da nadaljujete hojo po tej poti!«
In kot je povzel: »Oznanjevanje evangelija, mir, ?lovekovo dostojanstvo, dialog: to so koordinate, s katerimi lahko postanete Cerkev, ki utele?a evangelij in je znamenje Bo?jega kraljestva.«
Hoditi v edinosti, z vedrino zreti v prihodnost, skrbeti za laike
Na koncu govora je pape? ponudil italijanskim ?kofom »nekaj spodbud za bli?njo prihodnost«. Na prvem mestu naj gredo naprej v edinosti, zlasti z mislijo na sinodalno pot. »Ostanite zdru?eni in se ne branite pred provokacijami Svetega Duha. Sinodalnost naj postane miselnost, v srcu, pri sprejemanju odlo?itev in na?inih delovanja.«
Drugi napotek je bil: »Na jutri?nji dan glejte z vedrino in ne bojte se pogumnih izbir! Nih?e vam ne bo mogel prepre?iti, da bi bili blizu ljudem, da bi delili ?ivljenje, hodili z najmanj?imi in slu?ili ubogim. Nih?e vam ne bo mogel prepre?iti, da ne bi oznanjali evangelija, ki smo ga poslani prina?ati, saj je to tisto, kar vsi, predvsem mi, potrebujemo, da bi dobro ?iveli in bili sre?ni.«
»Poskrbite, da bodo verniki laiki, ki jih hrani Bo?ja beseda in oblikuje dru?beni nauk Cerkve, protagonisti evangelizacije na delovnih mestih, v ?olah, bolni?nicah, socialnih in kulturnih okoljih, gospodarstvu in politiki. Hodimo skupaj, z veseljem v srcu in pesmijo na ustnicah. Bog je ve?ji od na?e povpre?nosti: pustimo, da nas On pritegne! Zaupajmo v njegovo previdnost.«
