笔补辫别啪 cerkvenim gibanjem: Vedno v sredi拧膷u ohranjajte Gospoda Jezusa!
Vatican News
笔补辫别啪 se je navzo膷im uvodoma zahvalil za njihovo slu啪enje ter spomnil, da podpiranje in spodbujanje bratov na kr拧膷anski poti pomeni odgovornost, zavzetost, pogosto tudi te啪ave in nerazumevanja, vendar pa gre za nepogre拧ljivo in dragoceno nalogo.
Nih膷e ni kristjan sam
»Zdru啪evalne stvarnosti, ki jim pripadate, se med seboj zelo razlikujejo, tako po naravi kot po zgodovini, in vse so pomembne za Cerkev. Nekatere so nastale z apostolskim, karitativnim, bogoslu啪nim namenom ali da bi podpirale kr拧膷ansko pri膷evanje v dolo膷enih dru啪benih okoljih. Spet druge pa izvirajo iz karizmati膷nega navdiha, za膷etne karizme, ki je bila pobuda za gibanje, za novo obliko duhovnosti in evangelizacije.
V 啪elji po zdru啪evanju, ki je bila povod za prvo vrsto zdru啪enj, najdemo eno zna膷ilnost, ki je bistvena: nih膷e ni kristjan sam! Smo del ljudstva, del telesa, ki ga je vzpostavil Gospod. Sveti Avgu拧tin o prvih Jezusovih u膷encih pravi: "Gotovo so postali Bo啪je sveti拧膷e, in to niso postali samo kot posamezniki, ampak so vsi skupaj postali Bo啪je sveti拧膷e" (En. In Ps 131,5). Kr拧膷anskega 啪ivljenja se ne 啪ivi izolirano, kot da bi bilo intelektualna ali 膷ustvena pustolov拧膷ina, omejena na na拧 um in srce. 沤ivi se z drugimi, v skupini, v skupnosti, saj je Kristus navzo膷 med u膷enci, ki so zbrani v njegovem imenu.«
Karizme, milost in Sveti Duh
»Skupnostni apostolat vernikov je mo膷no spodbudil drugi vatikanski koncil, zlasti z Odlokom o lai拧kem apostolatu, kjer je med drugim zapisano, da je "velikega pomena tudi zato, ker apostolsko delo tako v cerkvenih ob膷estvih kakor v razli膷nih okoljih pogosto terja, da se izvaja skupaj. Dru拧tva, ustanovljena za skupno apostolsko delovanje, svoje 膷lane podpirajo in jih vzgajajo za apostolat, urejajo in usmerjajo njihovo apostolsko delovanje, tako da je upati od tega veliko ve膷 sadov, kot 膷e bi posamezniki delovali lo膷eno" (拧t. 18).
Potem obstajajo stvarnosti, ki se rodijo iz dolo膷ene karizme: karizma ustanovitelja ali skupine pobudnikov ali karizma, ki jo navdihuje karizma neke redovne skupnosti. Tudi to je ena izmed bistvenih razse啪nosti v Cerkvi. Rad bi vas povabil, da o karizmah razmi拧ljate v povezavi z milostjo, z darom Svetega Duha. V pismu Iuvenescit Ecclesia (), ki ga dobro poznate, je re膷eno, da cerkvena hierarhija in zakrament svetega reda obstajata zato, da bi med verniki vedno ostala 啪iva "objektivna ponudba milosti", ki je podarjena z "zakramenti, opolnomo膷enim oznanjevanjem Bo啪je besede in pastoralno skrbjo" (拧t. 14). Po drugi strani pa Sveti Duh svobodno podeljuje karizme, "da bi zakramentalna milost obrodila sad v kr拧膷anskem 啪ivljenju na razli膷ne na膷ine in na vseh ravneh" (拧t. 15).«
Karizme prebujajo 啪eljo po sre膷anju s Kristusom
»V Cerkvi se torej vse razumeva v povezavi z milostjo: ustanova obstaja zato, da bi bila vedno na voljo milost, karizme pa so podeljene, da bi bila ta milost sprejeta in bi obrodila sadove. Brez karizem obstaja nevarnost, da Kristusova milost, podeljena v izobilju, ne bi na拧la dobre zemlje, da bi jo sprejeli! Zato Bog vzbuja karizme, da bi te v srcih prebudile 啪eljo po sre膷anju s Kristusom, 啪ejo po bo啪jem 啪ivljenju, ki nam ga On ponuja, z eno besedo, milost!
S tem 啪elim po sledeh svojih predhodnikov in cerkvenega u膷iteljstva, zlasti od drugega vatikanskega koncila dalje, ponovno potrditi, da so hierarhi膷ni in karizmati膷ni darovi "bistvenega pomena skupaj z bo啪jim oblikovanjem Cerkve, ki jo je utemeljil Jezus" (sveti Janez Pavel II., Sporo膷ilo Svetovnemu kongresu cerkvenih gibanj, 27. maj 1998). Zahvaljujo膷 karizmam, iz katerih izhajajo va拧a gibanja in skupnosti, se je veliko ljudi pribli啪alo Kristusu, ponovno na拧lo upanje v 啪ivljenju, odkrilo materinstvo Cerkve in 啪elijo pomo膷 pri rasti v veri, v 啪ivljenju skupnosti, pri karitativnih delih ter da bi z evangelizacijo dar, ki so ga prejeli, posredovali drugim.«
Biti kvas enosti
»Enost in misijonstvo sta dva temelja v 啪ivljenju Cerkve in dve prednostni nalogi petrinske slu啪be. Zato vabim vsa cerkvena zdru啪enja in gibanja, da zvesto in velikodu拧no sodelujejo s pape啪em zlasti na naslednjih dveh podro膷jih.
Najprej pri tem, da bi bili kvas enosti. Vsi nenehno do啪ivljajte izku拧njo duhovnega ob膷estva, ki vas povezuje. To je ob膷estvo, ki ga v Cerkvi ustvarja Sveti Duh. Gre za enost, ki ima svoj temelj v Kristusu: On nas priteguje k sebi in nas tako tudi zdru啪uje med seboj. Tako je o njej govoril sveti Pavlin iz Nole, ko je pisal svetemu Avgu拧tinu: "Imamo eno glavo, ena je milost, ki nas preplavlja, 啪ivimo od enega kruha, hodimo po eni cesti, 啪ivimo v isti hi拧i. [...] Mi smo vsi eno, tako v duhu kot v Gospodovem telesu" (Lettera 30,2).«
Sveti o膷e je zatem navzo膷e povabil, naj enost, ki jo 啪ivijo v skupinah in skupnostih, 拧irijo povsod: v ob膷estvu s pastirji Cerkve, v bli啪ini drugim cerkvenim stvarnostim, s tem, da so blizu ljudem, ki jih sre膷ujejo, tako da bodo njihove karizme vedno v slu啪bi enosti Cerkve in bodo same »kvas enosti, ob膷estva, bratstva« (prim. Homilija, 18. maj 2025) v svetu, tako razdeljenem zaradi sporov in nasilja.
Ohranjati misijonsko gore膷nost
&谤补辩耻辞;顿谤耻驳颈膷, misijonstvo. Misijonarstvo je zaznamovalo mojo pastoralno izku拧njo in oblikovalo moje duhovno 啪ivljenje. Tudi vi ste izkusili to pot. Iz sre膷anja z Gospodom, iz novega 啪ivljenja, ki je prevzelo va拧a srca, se je rodila 啪elja, da bi ga spoznali drugi. In vklju膷ili ste veliko ljudi, posvetili veliko 膷asa, navdu拧enja, energije, da bi evangelij spoznali v najbolj oddaljenih krajih, v najte啪jih okoljih, pri tem pa ste prena拧ali te啪ave in neuspehe. Vedno ohranjajte to misijonsko gore膷nost 啪ivo med vami: gibanja imajo tudi danes temeljno vlogo pri evangelizaciji. Med vami so velikodu拧ne, dobro formirane osebe z izku拧njami "na terenu". To je dedi拧膷ina, ki mora obroditi sadove, 膷e ostanemo pozorni na dana拧njo stvarnost z njenimi novimi izzivi. Dajte svoje talente na razpolago za misijonstvo, tako na krajih prve evangelizacije kot v 啪upnijah in strukturah krajevnih Cerkva, da bi dosegli mnoge, ki so dale膷 stran in v膷asih, ne da bi se tega zavedali, pri膷akujejo Besedo 啪ivljenja.
Predragi, vesel sem, da se lahko danes prvi膷 sre膷am z vami. 膶e bo Bog 啪elel, bomo imeli druge prilo啪nosti, da se bolje spoznamo, medtem pa vas spodbujam, da nadaljujete svojo pot. Vedno v sredi拧膷u ohranjajte Gospoda Jezusa! To je bistveno in temu slu啪ijo same karizme. Karizma slu啪i sre膷anju s Kristusom, rasti ter 膷love拧kemu in duhovnemu zorenju ljudi ter gradnji Cerkve. V tem smislu smo vsi poklicani, naj posnemamo Kristusa, ki je sam sebe izpraznil, da bi nas obogatil (prim. Flp 2,7). Tako je vsakdo, ki z drugimi sledi apostolskemu cilju ali je nosilec karizme, poklican, da bogati druge tako, da se odpove samemu sebi. In to je vir svobode in velikega veselja.«
