Pape? cerkvenim gibanjem: Vedno v sredi??u ohranjajte Gospoda Jezusa!
Vatican News
Pape? se je navzo?im uvodoma zahvalil za njihovo slu?enje ter spomnil, da podpiranje in spodbujanje bratov na kr??anski poti pomeni odgovornost, zavzetost, pogosto tudi te?ave in nerazumevanja, vendar pa gre za nepogre?ljivo in dragoceno nalogo.
Nih?e ni kristjan sam
»Zdru?evalne stvarnosti, ki jim pripadate, se med seboj zelo razlikujejo, tako po naravi kot po zgodovini, in vse so pomembne za Cerkev. Nekatere so nastale z apostolskim, karitativnim, bogoslu?nim namenom ali da bi podpirale kr??ansko pri?evanje v dolo?enih dru?benih okoljih. Spet druge pa izvirajo iz karizmati?nega navdiha, za?etne karizme, ki je bila pobuda za gibanje, za novo obliko duhovnosti in evangelizacije.
V ?elji po zdru?evanju, ki je bila povod za prvo vrsto zdru?enj, najdemo eno zna?ilnost, ki je bistvena: nih?e ni kristjan sam! Smo del ljudstva, del telesa, ki ga je vzpostavil Gospod. Sveti Avgu?tin o prvih Jezusovih u?encih pravi: "Gotovo so postali Bo?je sveti??e, in to niso postali samo kot posamezniki, ampak so vsi skupaj postali Bo?je sveti??e" (En. In Ps 131,5). Kr??anskega ?ivljenja se ne ?ivi izolirano, kot da bi bilo intelektualna ali ?ustvena pustolov??ina, omejena na na? um in srce. ?ivi se z drugimi, v skupini, v skupnosti, saj je Kristus navzo? med u?enci, ki so zbrani v njegovem imenu.«
Karizme, milost in Sveti Duh
»Skupnostni apostolat vernikov je mo?no spodbudil drugi vatikanski koncil, zlasti z Odlokom o lai?kem apostolatu, kjer je med drugim zapisano, da je "velikega pomena tudi zato, ker apostolsko delo tako v cerkvenih ob?estvih kakor v razli?nih okoljih pogosto terja, da se izvaja skupaj. Dru?tva, ustanovljena za skupno apostolsko delovanje, svoje ?lane podpirajo in jih vzgajajo za apostolat, urejajo in usmerjajo njihovo apostolsko delovanje, tako da je upati od tega veliko ve? sadov, kot ?e bi posamezniki delovali lo?eno" (?t. 18).
Potem obstajajo stvarnosti, ki se rodijo iz dolo?ene karizme: karizma ustanovitelja ali skupine pobudnikov ali karizma, ki jo navdihuje karizma neke redovne skupnosti. Tudi to je ena izmed bistvenih razse?nosti v Cerkvi. Rad bi vas povabil, da o karizmah razmi?ljate v povezavi z milostjo, z darom Svetega Duha. V pismu Iuvenescit Ecclesia (), ki ga dobro poznate, je re?eno, da cerkvena hierarhija in zakrament svetega reda obstajata zato, da bi med verniki vedno ostala ?iva "objektivna ponudba milosti", ki je podarjena z "zakramenti, opolnomo?enim oznanjevanjem Bo?je besede in pastoralno skrbjo" (?t. 14). Po drugi strani pa Sveti Duh svobodno podeljuje karizme, "da bi zakramentalna milost obrodila sad v kr??anskem ?ivljenju na razli?ne na?ine in na vseh ravneh" (?t. 15).«
Karizme prebujajo ?eljo po sre?anju s Kristusom
»V Cerkvi se torej vse razumeva v povezavi z milostjo: ustanova obstaja zato, da bi bila vedno na voljo milost, karizme pa so podeljene, da bi bila ta milost sprejeta in bi obrodila sadove. Brez karizem obstaja nevarnost, da Kristusova milost, podeljena v izobilju, ne bi na?la dobre zemlje, da bi jo sprejeli! Zato Bog vzbuja karizme, da bi te v srcih prebudile ?eljo po sre?anju s Kristusom, ?ejo po bo?jem ?ivljenju, ki nam ga On ponuja, z eno besedo, milost!
S tem ?elim po sledeh svojih predhodnikov in cerkvenega u?iteljstva, zlasti od drugega vatikanskega koncila dalje, ponovno potrditi, da so hierarhi?ni in karizmati?ni darovi "bistvenega pomena skupaj z bo?jim oblikovanjem Cerkve, ki jo je utemeljil Jezus" (sveti Janez Pavel II., Sporo?ilo Svetovnemu kongresu cerkvenih gibanj, 27. maj 1998). Zahvaljujo? karizmam, iz katerih izhajajo va?a gibanja in skupnosti, se je veliko ljudi pribli?alo Kristusu, ponovno na?lo upanje v ?ivljenju, odkrilo materinstvo Cerkve in ?elijo pomo? pri rasti v veri, v ?ivljenju skupnosti, pri karitativnih delih ter da bi z evangelizacijo dar, ki so ga prejeli, posredovali drugim.«
Biti kvas enosti
»Enost in misijonstvo sta dva temelja v ?ivljenju Cerkve in dve prednostni nalogi petrinske slu?be. Zato vabim vsa cerkvena zdru?enja in gibanja, da zvesto in velikodu?no sodelujejo s pape?em zlasti na naslednjih dveh podro?jih.
Najprej pri tem, da bi bili kvas enosti. Vsi nenehno do?ivljajte izku?njo duhovnega ob?estva, ki vas povezuje. To je ob?estvo, ki ga v Cerkvi ustvarja Sveti Duh. Gre za enost, ki ima svoj temelj v Kristusu: On nas priteguje k sebi in nas tako tudi zdru?uje med seboj. Tako je o njej govoril sveti Pavlin iz Nole, ko je pisal svetemu Avgu?tinu: "Imamo eno glavo, ena je milost, ki nas preplavlja, ?ivimo od enega kruha, hodimo po eni cesti, ?ivimo v isti hi?i. [...] Mi smo vsi eno, tako v duhu kot v Gospodovem telesu" (Lettera 30,2).«
Sveti o?e je zatem navzo?e povabil, naj enost, ki jo ?ivijo v skupinah in skupnostih, ?irijo povsod: v ob?estvu s pastirji Cerkve, v bli?ini drugim cerkvenim stvarnostim, s tem, da so blizu ljudem, ki jih sre?ujejo, tako da bodo njihove karizme vedno v slu?bi enosti Cerkve in bodo same »kvas enosti, ob?estva, bratstva« (prim. Homilija, 18. maj 2025) v svetu, tako razdeljenem zaradi sporov in nasilja.
Ohranjati misijonsko gore?nost
»Drugi?, misijonstvo. Misijonarstvo je zaznamovalo mojo pastoralno izku?njo in oblikovalo moje duhovno ?ivljenje. Tudi vi ste izkusili to pot. Iz sre?anja z Gospodom, iz novega ?ivljenja, ki je prevzelo va?a srca, se je rodila ?elja, da bi ga spoznali drugi. In vklju?ili ste veliko ljudi, posvetili veliko ?asa, navdu?enja, energije, da bi evangelij spoznali v najbolj oddaljenih krajih, v najte?jih okoljih, pri tem pa ste prena?ali te?ave in neuspehe. Vedno ohranjajte to misijonsko gore?nost ?ivo med vami: gibanja imajo tudi danes temeljno vlogo pri evangelizaciji. Med vami so velikodu?ne, dobro formirane osebe z izku?njami "na terenu". To je dedi??ina, ki mora obroditi sadove, ?e ostanemo pozorni na dana?njo stvarnost z njenimi novimi izzivi. Dajte svoje talente na razpolago za misijonstvo, tako na krajih prve evangelizacije kot v ?upnijah in strukturah krajevnih Cerkva, da bi dosegli mnoge, ki so dale? stran in v?asih, ne da bi se tega zavedali, pri?akujejo Besedo ?ivljenja.
Predragi, vesel sem, da se lahko danes prvi? sre?am z vami. ?e bo Bog ?elel, bomo imeli druge prilo?nosti, da se bolje spoznamo, medtem pa vas spodbujam, da nadaljujete svojo pot. Vedno v sredi??u ohranjajte Gospoda Jezusa! To je bistveno in temu slu?ijo same karizme. Karizma slu?i sre?anju s Kristusom, rasti ter ?love?kemu in duhovnemu zorenju ljudi ter gradnji Cerkve. V tem smislu smo vsi poklicani, naj posnemamo Kristusa, ki je sam sebe izpraznil, da bi nas obogatil (prim. Flp 2,7). Tako je vsakdo, ki z drugimi sledi apostolskemu cilju ali je nosilec karizme, poklican, da bogati druge tako, da se odpove samemu sebi. In to je vir svobode in velikega veselja.«
