Leon XIV: Umetna inteligenca lahko odpre nova obzorja enakosti ali pa sproži konflikt
Leon XIV.
Ob drugi letni konferenci o umetni inteligenci v Rimu izrekam svoje molitvene dobre želje na vse sodelujoče. Vaša prisotnost priča o nujni potrebi po poglobljenem in stalnem razpravljanju v zvezi z etično razsežnostjo umetne inteligence, pa tudi o njenem odgovornem upravljanju. V zvezi s tem sem vesel, da se drugi dan konference odvija v Apostolski palači, kar je jasen znak Cerkve, da sodeluje v teh razpravah, ki neposredno zadevajo sedanjost in prihodnost naše človeške družine.
Skupaj z njenim izrednim potencialom za prinašanje koristi človeški družini, hiter razvoj umetne inteligence postavlja tudi globlja vprašanja, ki zadevajo pravilno rabo te tehnologije pri ustvarjanju bolj pristno pravične in humane globalne družbe. V tem smislu je umetna inteligenca, čeprav je nedvomno izjemen proizvod človeškega genija, »najprej orodje« (papež Frančišek, Govor na zasedanju G7 o umetni inteligenci, 14. junija 2024). Orodja se po definiciji sklicujejo na človeško inteligenco, ki jih je naredila, in veliko svoje etične moči črpajo iz namenov ljudi, ki jih uporabljajo. V nekaterih primerih je bila umetna inteligenca uporabljena na pozitivne in celo plemenite načine za pospeševanje večje enakosti, vendar pa ostaja tudi možnost, da se zlorabi za sebično korist na račun drugih, ali pa še slabše, za netenje konfliktov in agresije.
Cerkev s svoje strani želi prispevati k mirni in informirani razpravi o teh nujnih vprašanjih, pri čemer najprej poudarja potrebo po ovrednotenju razvejanosti umetne inteligence v luči »celostnega razvoja osebe in družbe« (Nota Antiqua et nova, št. 6). To pomeni upoštevati blaginjo človeške osebe ne samo z materialnega vidika, ampak tudi intelektualnega in duhovnega; pomeni varovati nedotakljivo dostojanstvo vsakega človeka in spoštovati kulturno in duhovno bogastvo ter raznolikost ljudstev sveta. V bistvu je treba ovrednotiti koristi in tveganja umetne inteligence prav v skladu s tem višjim etičnim kriterijem.
Žal naše družbe, kot je poudaril pokojni papež Frančišek, doživljajo določeno »izgubo ali vsaj nekakšen mrk čuta za človeško« in to izziva vse nas, da globlje razmislimo o pravi naravi in enkratnosti našega človeškega dostojanstva (Govor na Zasedanju G7 o umetni inteligenci, 14. junija 2024). Umetna inteligenca, zlasti generativna inteligenca, je odprla nova obzorja na številnih različnih ravneh, med katerimi je izboljšanje raziskovanja na zdravstvenem področju in znanstvenih odkritij, postavlja pa tudi zaskrbljujoča vprašanja o njenih morebitnih učinkih na odprtost človeštva za resnico in lepoto, na našo posebno sposobnost razumevanja in obdelovanja stvarnosti. Prepoznavanje in spoštovanje tega, kar je na enkraten način značilno za človeško osebo, je bistveno za razpravo o kakršnem koli ustreznem etičnem okviru za upravljanje umetne inteligence.
Prepričan sem, da smo vsi zaskrbljeni za otroke in mlade zaradi možnih posledic uporabe umetne inteligence na njihov razumski in nevrološki razvoj. Našim mladim je treba pomagati, ne pa jih ovirati na poti do zrelosti in pristne odgovornosti. Oni so naše upanje za prihodnost in dobrobit družbe, ki je odvisna od tega, če jim bomo dali sposobnost, da bodo razvili darove in sposobnosti, ki so jih prejeli od Boga in da bodo s svobodnim in velikodušnim duhom odgovorili na zahteve časa in na potrebe drugih. Nobena generacija še nikoli ni imela tako hitrega dostopa do informacij, ki so sedaj na voljo po zaslugi umetne inteligence. A še enkrat, dostopa do podatkov – pa naj bodo še tako obsežni – ne smemo zamenjevati z inteligenco, ki nujno »vključuje odprtost osebe za končna vprašanja življenja in odraža usmerjenost k Resničnemu in Dobremu« (Antiqua et nova, št. 29). Navsezadnje ima prava modrost več opraviti s prepoznavanjem pravega smisla življenja, kot pa z dostopnostjo podatkov.
V luči vsega tega, dragi prijatelji, izražam svoje upanje, da bodo vaši sklepi preiskali umetno inteligenco tudi v kontekstu potrebnega medgeneracijskega učenja, ki bo mladim omogočilo, da bodo resnico vključili v svoje moralno in duhovno življenje, s čimer bodo vplivali na svoje zrele odločitve ter odprli pot v svet večje solidarnosti in edinosti (prim. prav tam, št. 28). Naloga, ki jo imate pred seboj, ni preprosta, je pa življenjsko pomembna. Ko se vam zahvaljujem za vaše sedanje in prihodnje prizadevanje, iz vsega srca kličem na vas in na vaše družine božji blagoslov modrosti, veselja in miru.
Vatikan, 17. junija 2025
Leon PP. XIV