杏MAP导航

Vatican News

Ignacij Choukrallah Maloyan, mu?enec v ?asu armenskega genocida

Rodil se je leta 1869 v Mardinu v dana?nji Tur?iji. ?e kot otrok je zelo rad molil in leta 1883 je vstopil v samostan v Bzommarju v Libanonu, kjer je tudi sede? patriarha armenske katoli?ke Cerkve. V duhovnika je bil posve?en leta 1896, nato pa je od?el v Aleksandrijo v Egiptu. Odlikoval se je po pridiganju v arab??ini in tur??ini, posve?al se je delu v ?upniji ter ?tudiju svetih besedil. Imenovan je bil za patriarhovega vikarja v Kairu, kjer je nadaljeval s pastoralo med armenskimi katoli?ani, vendar se je ?ez eno leto zaradi te?av z o?mi vrnil v Aleksandrijo. Nato ga je patriarh Boghos Bedros XII. Sabbagghian poklical v Konstantinopel, da bi mu zaupal osebno tajni?tvo, vendar se je julija 1904 vrnil v Aleksandrijo, kjer se je zdravil in nadaljeval apostolat. ?est let pozneje je postal patriarhov vikar v Mardinu. Leta 1911 se je v Rimu udele?il sinode armenskih ?kofov, sklicane za preu?itev razmer v Tur?iji po prihodu mladotur?kega gibanja na oblast: tu je bil izvoljen za nad?kofa v Mardinu. Obiskoval je razli?ne stvarnosti v svoji ?kofiji, pri tem pa posebno skrb posve?al formaciji duhovnikov. Po atentatu v Sarajevu 28. junija 1914, ko se je Tur?ija pripravljala na vstop v vojno in je pri?lo do prisilnega rekrutiranja in preganjanja kristjanov, zlasti armenskih, je Maloyan sodeloval z oblastmi. Kljub temu pa so bile cerkve ?e naprej dele?ne gro?enj in napadov, tako da so vse preiskali. 3. junija, na praznik svetega Re?njega telesa in krvi, je bil Maloyan aretiran skupaj s 13 duhovniki in 600 drugimi kristjani. Ker se niso hoteli odpovedati svoji veri, so 11. junija 1915 vse usmrtili. Janez Pavel II. je Maloyana razglasil za bla?enega 7. oktobra 2001, v letu stoletnice pokristjanjenja Armenije, sluh o njegovem mu?eni?tvu pa se je hitro raz?iril po vsem svetu. Njegove besede in nauk, zlasti njegova ljubezen in odpu??anje preganjalcem, so za vso Cerkev pomemben in dragocen zgled, kako ?iveti zvestobo evangeliju tudi v najte?jih trenutkih.

Peter To Rot, prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje

Rodil se je 5. marca 1912 na otoku Rakunai-Rabaul v dana?nji Papui Novi Gvineji. Odra??al je v ?tevil?ni dru?ini, bil je kr??ansko vzgojen in postal katehist. S poni?nostjo in skrbnostjo se je posve?al pastoralnemu slu?enju, vodila ga je tudi velika ljubezen do bli?njega: po svojih najbolj?ih mo?eh se je posve?al ubogim, bolnim in sirotam. Pri 23 letih se je poro?il s Paulo La Varpit, s katero je imel tri otroke. Ko so Japonci med drugo svetovno vojno zasedli Papuo Novo Gvinejo, so bili vsi misijonarji zaprti, vendar pastoralna dejavnost sprva ni bila ovirana. Peter se je zato omejil na tisto, kar je bilo dovoljeno, da ne bi zapustil kr??anske skupnosti. Nadaljeval je s katehezami in s pripravo parov na poroko, nato pa je bil prisiljen omejiti svoje dejavnosti, ki so bile nazadnje vse prepovedane. Na skrivaj je nadaljeval svoj apostolat z veliko previdnostjo, da ne bi ogrozil ?ivljenja vernikov, vendar pa se je zavedal, da ogro?a svoje ?ivljenje. Odlo?no je nasprotoval poligamiji, ki so jo Japonci dovolili, da bi se prikupili lokalnim plemenom, in je ?el celo tako dale?, da je kljuboval svojemu starej?emu bratu, ki se je zanjo odlo?il. Ta ga je zato prijavil policiji, ki ga je leta 1945 aretirala. Obsojen je bil na dva meseca zapora, julija pa je tam umrl zaradi zastrupitve. Pape? Janez Pavel II. ga je 17. januarja 1995 v Port Moresbyju razglasil za bla?enega.

Vincencija Marija Poloni, ustanoviteljica In?tituta sester Bo?jega usmiljenja

Rodila se je v Veroni 26. januarja 1802. Odra??ala je v zelo verni dru?ini in se je posve?ala naj?ibkej?im in pomo?i potrebnim. Njen duhovni voditelj jo je spodbudil, naj svoje ?ivljenje posveti slu?enju ostarelim in kroni?nim bolnikom. Leta 1840 je v svojem rojstnem kraju za?ela ?iveti skupaj z nekaterimi drugimi dekleti in s?asoma je nastal in?titut sester Usmiljenja. Konstitucije redovne skupnosti je napisala Vincencija Marija, njena izku?nja z bolniki, ostarelimi in sirotami je bila bistvenega pomena pri oblikovanju karizme. Umrla je 11. novembra 1855, za bla?eno pa je bila razgla?ena 21. septembra 2008 v Veroni. ?ude?, ki je odprl pot za njeno kanonizacijo, se je zgodil leta 2014 v ?ilu. Na njeno pripro?njo je bolnica s kompleksno klini?no sliko po vrsti kirur?kih posegov v nasprotju z vsemi napovedmi – zdravniki so predvidevali, da bo umrla v nekaj dneh – ozdravela in nadaljevala s svojim obi?ajnim ?ivljenju, potem ko je njen ne?ak skupaj z mnogimi drugimi ljudmi molil pred podobo bla?ene Poloni, ki je bila na fasadi redovne hi?e sester usmiljenja v Quillecu.

Marija Gore Karmel Rendiles Martínez, prva svetnica iz Venezuele

Rodila se je 11. avgusta 1903 v Caracasu in je po o?etovi smrti ?e kot otrok materi pomagala pri skrbi za dru?ino, kasneje se je posvetila tudi apostolatu v ?upniji. Vstopila je v kongregacijo Jezusovih slu?abnic Najsvetej?ega zakramenta in 8. septembra 1932 izrekla ve?ne zaobljube. Imenovana je bila za magistro novink, leta 1946 pa je postala provincialna predstojnica. Kongregacija je pozneje postala svetna ustanova, vendar so se ?tevilne latinskoameri?ke sestre odlo?ile ustanoviti novo redovno skupnost: kongregacijo Jezusovih slu?abnic. Po prometni nesre?i leta 1974 je Carmen zadnja leta svojega ?ivljenja pre?ivela na invalidskem vozi?ku in umrla 9. maja 1977. Za bla?eno je bila razgla?ena 16. junija 2018, za kanonizacijo pa je bila odlo?ilna ?ude?na ozdravitev mlade bolnice, ki se je zgodila na njeno pripro?njo.

Marija Troncatti, misijonarka med Indijanci

Rodila se je 16. februarja 1883 v preprosti kme?ki dru?ini v kraju Corteno Golgi na severu Italije. Dejavno je sodelovala pri ?ivljenju v ?upniji in je kljub o?etovemu za?etnemu nasprotovanju vstopila v dru?bo h?era Marije pomo?nice. Prve zaobljube je izpovedala leta 1908, ve?ne pa leta 1914. Med prvo svetovno vojno je kot bolni?arka Rde?ega kri?a skrbela za vojake na fronti. Leta 1922 je od?la v misijone v ju?ni Ekvador, kjer so ?iveli Indijanci Shuar. Delovala je predvsem na podro?ju zdravstva, vzgoje in izobra?evanja ter duhovnega spremljanja. Potem ko je premagala razli?ne bolezni, je 25. avgusta 1969 na poti na duhovne vaje umrla v letalski nesre?i. Za bla?eno je bila razgla?ena 24. novembra 2012 v Ekvadorju. Leta 2015 se je prav v tej dr?avi na njeno pripro?njo zgodil ?ude?, zaradi katerega bo razgla?ena za svetnico. Pripadnik enega izmed indijanskih plemen se je leta 2015 hudo po?kodoval, ko je brusil orodje v svoji mizarski delavnici in ga je v glavo zadel velik kos skale, zaradi ?esar je bil v nezavesti. S kanujem in nato z letalom so ga odpeljali v bolni?nico, kjer so mu opravili dolgo in zahtevno operacijo. Glede na resnost prognoze mu je svak na prsi polo?il podobico Marije Troncatti in za?el moliti k njej. Ko so za primer izvedele salezijanke, so tudi one za?ele moliti na njeno pripro?njo. Kmalu zatem se je pacient prebudil iz kome in bil odpu??en iz bolni?nice, ?eprav ni mogel govoriti in se premikati. Nato je sanjal, da mu je s. Marija zdravila nogo in usta ter mu napovedala ozdravitev. Ko se je zbudil, se je za?el premikati in je izrekel tudi nekaj besed. Sledilo je postopno izbolj?anje njegovega stanja, tako da je leto kasneje ponovno lahko normalno opravljal svoje delo.

Jo?ef Gregor Hernandez Cisneros, zdravnik iz Venezuele

Rodil se je 26. oktobra 1864 v Isnotu v Venezueli ter se vere in dejavne ljubezni nau?il predvsem od svoje matere. Bil je dober in sijo? ?lovek, veselega zna?aja, obdarjen z izrazito inteligenco; postal je zdravnik, univerzitetni profesor in znanstvenik. Predvsem pa je bil kot zdravnik blizu naj?ibkej?im, tako da je bil v svoji domovini poznan kot »zdravnik revnih«. Svoje ?ivljenje je namenil pomo?i potrebnim, saj je v revnih, bolnih, migrantih in trpe?ih videl Jezusa. Ljudje so ga imenovali »ljudski svetnik«, »apostol kr??anske ljubezni« in »misijonar upanja«. Ve?krat je posku?al postati redovnik in duhovnik, vendar so mu to prepre?ile razli?ne zdravstvene te?ave. Kljub temu pa se zaradi telesne ?ibkosti ni zaprl vase, ampak je postal kot zdravnik ?e bolj ob?utljiv za potrebe drugih. Razumel je, da bo s skrbjo za bolnike uresni?eval Bo?jo voljo, pomagal trpe?im, dajal upanje ubogim ter pri?eval o veri ne z besedami, ampak z zgledom. V stiku z Jezusom, ki se za vse daruje na oltarju, Jo?ef Gregor za?uti, da je poklican darovati svoje ?ivljenje za mir, saj je bil je ?as prve svetovne vojne. Ko ga je 29. junija 1919 obiskal prijatelj, je bil zelo sre?en, saj je izvedel, da je bila podpisana pogodba o koncu vojne. Njegova daritev je bila sprejeta in zdi se, kot da je slutil, da se je njegova naloga na zemlji kon?ala. Tisto jutro je bil pri ma?i kot obi?ajno, nato pa je ?elel enemu izmed bolnikov nesti zdravilo. A ko je pre?kal cesto, ga je zbilo vozilo. Odpeljali so ga v bolni?nico, kjer je umrl med izgovarjanjem Marijinega imena. Tako se je kon?ala njegova zemeljska pot, na cesti med opravljanjem dela usmiljenja. Za bla?enega je bil razgla?en 30. aprila 2021.

Peter Jurij Frassati, ?tudent, dominikanski tretjerednik

Rodil se je 6. aprila 1901 v eni najbolj znanih torinskih dru?in. O?e Alfredo je bil ustanovitelj in direktor ?asopisa La Stampa, senator in veleposlanik v Berlinu, mati Adelaide pa je bila slikarka in je v veri vzgajala Petra Jurija in njegovo sestro Luciano. V ?asu ?olanja pri jezuitih je vsak dan za?el prejemati sveto obhajilo in se vklju?il v Vincencijevo konferenco. Vpisal se je na fakulteto za in?enirstvo, da bi lahko »bolje slu?il Kristusu med rudarji«, ter se pridru?il italijanskim katoli?kim ?tudentom, kjer je okrepil svojo kr??ansko vero. Negoval jo je z vsakodnevno evharistijo, s premi?ljevanjem Bo?je besede in pogosto spovedjo. Vstopil je v tretji red dominikancev pod imenom fra' Girolamo in svoj prosti ?as posvetil pomo?i najrevnej?im in izklju?enim. Gojil je kulturne in ?portne interese, hkrati pa nadaljeval gore?e apostolsko delo med svojimi vrstniki. Umrl je 4. julija 1925 v Torinu, star komaj ?tiriindvajset let, ko ga je prizadela huda otro?ka paraliza, ki jo je verjetno dobil med pomo?jo revnim. ?ude?a na njegovo pripro?njo je bil leta 2017 dele?en bogoslovec iz Zdru?enih dr?av Amerike, ki je danes duhovnik: utrpel je po?kodbo desnega gle?nja, zaradi katere ni mogel ve? hoditi. Ko se je zdelo, da bo potrebna operacija, je za?el moliti devetdnevnico k bla?enemu Petru Juriju. Po koncu je za?util mo?no toploto okoli bole?ega mesta in od takrat ni ve? imel simptomov.

Bartolo Longo, ustanovitelj sveti??a v Pompejih, »apostol ro?nega venca«

Rodil se je 10. februarja 1841 v italijanskem kraju Latiano. V zgodnjem obdobju svojega ?ivljenja se je soo?al z zelo veliko notranjo stisko. Med ?tudijem prava v Neaplju se je za nekaj ?asa pribli?al spiritualizmu, nato pa s pomo?jo nekaterih duhovnikov ponovno odkril svojo kr??ansko vero. V njem se je prebudila ?elja po spodbujanju karitativnih del. Postal je upravitelj imetja grofice Marianne Farnararo, vdove s petimi majhnimi otroki, in si prizadeval za dostojnej?e ?ivljenje revnih ljudi, ki so ?iveli na njenem posestvu v dolini Pompejev.
Leta 1875 je v Pompeje prinesel Marijino podobo, leto zatem pa je za?el graditi sveti??e, ki naj bi postalo kraj svetovnega ?a??enja in ki je bilo 7. maja 1891 posve?eno Ro?novenski Materi Bo?ji. Bartolo Longo se je poro?il z grofico Marianne in skupaj sta sveti??e podarila pape?u Leonu XIII., ki pa je njegovo upravljanje prepustil zakoncema. Tako se je Longo v celoti posvetil pobo?nosti do Marije, kar se je odra?alo tudi s pisanjem in raz?irjanjem knjig, bro?ur in revij. Umrl je leta 1926, Janez Pavel II. pa ga je leta 1980 razglasil za bla?enega.