Sveti o膷e: Pot ozdravitve in krepitve bratstva temeljno pri izgradnji civilizacije sre膷anja
笔补辫别啪 za膷ne sporo膷ilo z Jezusovimi besedami »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Spomni na »ve膷er prvega dne v tednu, ko Jezus ni vstopil le skozi zidove in zaprta vrata, ampak tudi skozi prestra拧ena srca svojih u膷encev«. Pri podeljevanju svojega velikega daru miru, je Kristus bil »ob膷utljiv za izku拧njo u膷encev, svojih prijateljev, in ni skrival znamenj svojega trpljenja, ki so bila 拧e vedno vidna v njegovem poveli膷anem telesu«.
»S sprejetjem Gospodovega miru in njegovega klica, ki vklju膷uje odprtost za darove Svetega Duha, se lahko vsi Jezusovi privr啪enci potopijo v radikalno novost kr拧膷anske vere in 啪ivljenja. Tak拧na 啪elja po prenovi je dejansko zna膷ilna za anabaptisti膷no gibanje,« zapi拧e pape啪.
Geslo, ki so si ga izbrali za obele啪itev svoje obletnice, je »Pogum za ljubezen«, ki nas spominja na to, da si morajo katoli膷ani in menoniti po najbolj拧ih mo膷eh prizadevati »啪iveti zapoved ljubezni, poklicanost h kr拧膷anski edinosti in nalogo slu啪enja bli啪njemu«. Prav tako poudarja »potrebo po iskrenosti in prijaznosti pri razmi拧ljanju o na拧i skupni zgodovini, ki vklju膷uje bole膷e rane in naracije, ki 拧e danes vplivajo na katoli拧ko-menonitske odnose in dojemanje«.
»Kako pomembno je torej to o膷i拧膷enje spominov in skupno ponovno branje zgodovine, ki nam lahko omogo膷ita, da zacelimo rane preteklosti in zgradimo novo prihodnost s pogumom za ljubezen. Le tako lahko teolo拧ki in pastoralni dialog obrodi sadove, trajne sadove (prim. Jn 15,16),« izpostavlja sveti o膷e.
Dodaja, da to zagotovo ni enostavna naloga: »In vendar je Kristus prav v posebnih trenutkih preizku拧nje razodel O膷etovo voljo: ko so ga izzvali farizeji, je u膷il, da sta najve膷ji zapovedi ljubezen do Boga in do bli啪njega (prim. Mt 22,34-40); ko je na predve膷er svojega trpljenja govoril o potrebi po edinosti: 鈥渄a bi bili vsi eno ... da bi svet veroval鈥� (Jn 17,21).« Pri tem je navedel svetega Avgu拧tina: »Vse svoje upanje polagam v neizmerno veli膷ino tvojega usmiljenja. Daj mi, kar zahteva拧, potem pa zapovej, kar ho膷e拧« (Izpovedi, X, 29.40).
Sveti o膷e na koncu zapi拧e, da »v svetu, ki ga pretresajo vojne, ima na拧a nenehna pot zdravljenja in krepitve bratstva temeljno vlogo, kajti bolj ko bodo kristjani zdru啪eni, u膷inkovitej拧e bo na拧e pri膷evanje za Kristusa pri izgradnji civilizacije sre膷anja in ljubezni.«
