MAP

Anabaptistična cerkev St. Lambert v Münstru Anabaptistična cerkev St. Lambert v Münstru 

Sveti oče: Pot ozdravitve in krepitve bratstva temeljno pri izgradnji civilizacije srečanja

V sporočilu gibanju anabaptistov, so v Zürichu obeležili 500. obletnico ustanovitve, papež Leon XIV. izpostavi pomen očiščenja spomina in ponovno skupno branje zgodovine, da bi zacelili rane preteklosti in zgradili novo prihodnost. Nenehna pot ozdravitve in krepitve bratstva ima namreč temeljno vlogo pri izgradnji civilizacije srečanja in ljubezni, kajti bolj ko bodo kristjani združeni, učinkovitejše bo pričevanje za Kristusa.

ʲž začne sporočilo z Jezusovimi besedami »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Spomni na »večer prvega dne v tednu, ko Jezus ni vstopil le skozi zidove in zaprta vrata, ampak tudi skozi prestrašena srca svojih učencev«. Pri podeljevanju svojega velikega daru miru, je Kristus bil »občutljiv za izkušnjo učencev, svojih prijateljev, in ni skrival znamenj svojega trpljenja, ki so bila še vedno vidna v njegovem poveličanem telesu«.

»S sprejetjem Gospodovega miru in njegovega klica, ki vključuje odprtost za darove Svetega Duha, se lahko vsi Jezusovi privrženci potopijo v radikalno novost krščanske vere in življenja. Takšna želja po prenovi je dejansko značilna za anabaptistično gibanje,« zapiše papež.

Geslo, ki so si ga izbrali za obeležitev svoje obletnice, je »Pogum za ljubezen«, ki nas spominja na to, da si morajo katoličani in menoniti po najboljših močeh prizadevati »živeti zapoved ljubezni, poklicanost h krščanski edinosti in nalogo služenja bližnjemu«. Prav tako poudarja »potrebo po iskrenosti in prijaznosti pri razmišljanju o naši skupni zgodovini, ki vključuje boleče rane in naracije, ki še danes vplivajo na katoliško-menonitske odnose in dojemanje«.

»Kako pomembno je torej to očiščenje spominov in skupno ponovno branje zgodovine, ki nam lahko omogočita, da zacelimo rane preteklosti in zgradimo novo prihodnost s pogumom za ljubezen. Le tako lahko teološki in pastoralni dialog obrodi sadove, trajne sadove (prim. Jn 15,16),« izpostavlja sveti oče.

Dodaja, da to zagotovo ni enostavna naloga: »In vendar je Kristus prav v posebnih trenutkih preizkušnje razodel Očetovo voljo: ko so ga izzvali farizeji, je učil, da sta največji zapovedi ljubezen do Boga in do bližnjega (prim. Mt 22,34-40); ko je na predvečer svojega trpljenja govoril o potrebi po edinosti: “da bi bili vsi eno ... da bi svet veroval” (Jn 17,21).« Pri tem je navedel svetega Avguština: »Vse svoje upanje polagam v neizmerno veličino tvojega usmiljenja. Daj mi, kar zahtevaš, potem pa zapovej, kar hočeš« (Izpovedi, X, 29.40).

Sveti oče na koncu zapiše, da »v svetu, ki ga pretresajo vojne, ima naša nenehna pot zdravljenja in krepitve bratstva temeljno vlogo, kajti bolj ko bodo kristjani združeni, učinkovitejše bo naše pričevanje za Kristusa pri izgradnji civilizacije srečanja in ljubezni.«

petek, 30. maj 2025, 14:29