杏MAP导航

Okrepiti razumevanje in dialog

»Rad bi, da bi v na拧em dialogu vedno prevladal ob膷utek, da smo dru啪ina. Diplomatska skupnost namre膷 predstavlja celotno dru啪ino narodov, dru啪ino, ki deli veselje in 啪alost 啪ivljenja ter 膷love拧ke in duhovne vrednote, ki mu dajejo smisel. Pape拧ka diplomacija je izraz katoli拧kosti Cerkve. Sveti sede啪 je pri svoji diplomatski dejavnosti spodbujen s pastoralno potrebo, ki ga ne vodi k iskanju privilegijev, temve膷 h krepitvi evangeljskega poslanstva v slu啪bi 膷love拧tva.  Upira se vsem oblikam brezbri啪nosti in nagovarja vest,« je dejal pape啪 Leon XIV. in pri tem izpostavil Fran膷i拧ka, ki je bil vedno pozoren na krik revnih, potrebnih in odrinjenih na rob dru啪be, pa tudi na sodobne izzive, od varstva stvarstva do umetne inteligence.

笔补辫别啪 je sre膷anje z diplomati opisal kot prilo啪nost za obnovitev prizadevanja Cerkve 鈥� in tudi svojega prizadevanja 鈥�, da bi »dosegla in vklju膷ila vse posameznike in narode na Zemlji, ki potrebujejo in hrepenijo po resnici, pravi膷nosti in miru«. Kot je dodal, je tudi njegovo osebno 啪ivljenjsko izku拧njo, ki se je oblikovala v Severni Ameriki, Ju啪ni Ameriki in Evropi, zaznamovala ta »te啪nja po preseganju meja, da bi se sre膷al z razli膷nimi ljudstvi in kulturami«.

»S stalnim in potrpe啪ljivim delom dr啪avnega tajni拧tva, nameravam okrepiti razumevanje in dialog z vami in va拧imi dr啪avami,« je zatrdil in izrazil upanje, da bo imel prilo啪nosti za »potrditev vere mnogih bratov in sester po svetu ter za gradnjo novih mostov z vsemi ljudmi dobre volje«.

Sveti o膷e je v nadaljevanju govora v ospredje postavil tri bistvene besede, ki predstavljajo »stebre misijonarskega delovanja Cerkve in cilj diplomacije Svetega sede啪a«: mir, pravi膷nost in resnica.

  (@Vatican Media)

Mir se gradi v srcu in iz srca

Mir je prva beseda, ki jo pogosto razumemo kot »negativno«, ki ozna膷uje le odsotnost vojne in konflikta, saj je nasprotje trajni del 膷love拧ke narave, zaradi 膷esar pogosto 啪ivimo v nenehnem »konfliktnem stanju« doma, v slu啪bi in dru啪bi. Mir se torej zdi zgolj predah, premor med enim in drugim sporom, saj bodo napetosti, ne glede na to, kako zelo se trudimo, vedno prisotne, kot 啪erjavica, ki gori pod pepelom in je pripravljena vsak trenutek vzplamteti.

»S kr拧膷anskega vidika 鈥� in tudi v drugih verskih tradicijah 鈥� pa je mir najprej in predvsem dar. Je prvi Kristusov dar: 鈥淪voj mir vam dajem鈥� (Jn 14,27). Vendar pa je to dejavni in zahtevni dar. Vklju膷uje in izziva vsakega od nas, ne glede na na拧e kulturno ozadje ali versko pripadnost, ter od nas zahteva, da najprej delamo na sebi.  Mir se gradi v srcu in iz srca, tako da odpravimo ponos in ma拧膷evalnost ter skrbno izbiramo besede. Kajti tudi besede, ne le oro啪je, lahko ranijo in celo ubijejo.«

Verska izku拧nja je temeljna razse啪nost 膷love拧ke osebe

V zvezi s tem je pape啪 izrazil prepri膷anje, da lahko verstva in medverski dialog bistveno prispevajo k vzpostavljanju miru. »To seveda zahteva popolno spo拧tovanje verske svobode v vsaki dr啪avi, kajti verska izku拧nja je temeljna razse啪nost 膷love拧ke osebe, brez katere je te啪ko ali celo nemogo膷e dose膷i o膷i拧膷enje srca, ki je potrebno za vzpostavitev miroljubnih odnosov.«

»S tem delom, h kateremu smo vsi poklicani, je mogo膷e odpraviti vzroke vseh konfliktov in uni膷ujo膷e volje po osvajanju. Za to je potrebna tudi iskrena volja za dialog, ki jo spodbuja 啪elja po sre膷anju in ne po spopadu. S tega vidika je treba ve膷stranski diplomaciji in tistim mednarodnim institucijam, ki so bile 啪elene in zasnovane predvsem za odpravljanje sporov, ki bi se lahko pojavili v mednarodni skupnosti, dati nov zagon. Seveda potrebujemo tudi pripravljenost, da prenehamo proizvajati orodja za uni膷evanje in smrt, saj, kot je pape啪 Fran膷i拧ek spomnil v svojem zadnjem sporo膷ilu Urbi et Orbi, mir ni mogo膷 brez resni膷ne razoro啪itve in potreba, da si vsak narod zagotovi lastno obrambo, se ne sme spremeniti v splo拧no oboro啪evalno tekmo.«

  (@Vatican Media)

Prizadevanje za mir zahteva udejanjanje pravi膷nosti

Drugi poudarek pape啪evega govora je bila pravi膷nost. »Prizadevanje za mir zahteva udejanjanje pravi膷nosti,« je dejal in ponovno spomnil, da je svoje ime izbral z mislijo na Leona XIII., pape啪a prve pomembne socialne okro啪nice Rerum novarum. »V spremembi dobe, ki jo 啪ivimo, Sveti sede啪 ne more, da ne bi povzdignil svojega glasu ob 拧tevilnih neravnovesjih in nepravi膷nostih, ki med drugim vodijo v nedostojne delovne pogoje ter vse bolj razdrobljene in konfliktne dru啪be. Prizadevati si je treba tudi za odpravo svetovnih neenakosti, ki ka啪ejo, da bogastvo in rev拧膷ina pu拧膷ata globoke brazde med celinami, dr啪avami in celo znotraj posameznih dru啪b.«

Prizadevati si za oblikovanje harmoni膷nih in miroljubnih civilnih dru啪b je naloga vseh, ki imajo vodstveno odgovornost. »Ta se lahko izvaja zlasti z vlaganjem v dru啪ino, ki je utemeljena na stabilni zvezi med mo拧kih in 啪ensko, majhno, a resni膷no dru啪bo, ki je predhodnica vsake civilne dru啪be. Poleg tega se nih膷e ne more izogniti podpiranju okolij, v katerih je za拧膷iteno dostojanstvo vsake osebe, zlasti tistih najbolj ranljivih in neza拧膷itenih, od nerojenih do starej拧ih, od bolnih do brezposelnih, ne glede na to, ali so dr啪avljani ali priseljenci.«

Leon XIV. je pripomnil, da ima tudi on zgodovino dr啪avljana, ki je potomec imigrantov in se je tudi sam izselil. »Vsak med nami se lahko v 啪ivljenju znajde zdrav ali bolan, zaposlen ali brezposeln, v domovini ali tujini: a njegovo dostojanstvo ostane vedno isto, torej dostojanstvo 膷loveka, ki ga je Bog hotel in ga ljubi.

Govoriti resnico o 膷loveku in svetu

Sveti o膷e je tako pri拧el 拧e do tretjega temeljnega na膷ela: resnice. »Zares miroljubnih odnosov, tudi v mednarodni skupnosti, ni mogo膷e graditi brez resnice,« je poudaril. »Kjer besede dobivajo dvoumne in ambivalentne pomene in kjer virtualni svet s svojim spremenjenim dojemanjem realnega nekontrolirano prevzame nadzor, je te啪ko graditi pristne odnose, saj se izgubijo objektivne in resni膷ne predpostavke komunikacije.«

»Cerkev se zato ne sme nikoli izmikati, da ne bi povedala resnice o 膷loveku in svetu, pri tem pa, ko je potrebno, uporabiti tudi oster jezik, ki lahko spro啪i nekaj za膷etnih nesporazumov. Resnice se ne more nikoli lo膷iti od ljubezni, ki v temelju vedno skrbi za 啪ivljenje in dobro vsakega mo拧kega in 啪enske. Po drugi strani pa, s kr拧膷anskega vidika, resnica ni potrjevanje abstraktnih in breztelesnih na膷el, ampak je sre膷anje s Kristusovo osebo, ki 啪ivi v skupnosti vernikov. Tako nas resnica med seboj ne oddaljuje, ampak nam omogo膷a, da se z ve膷jo mo膷jo soo膷imo z izzivi na拧ega 膷asa, kot so migracije, eti膷na uporaba umetne inteligence in za拧膷ita na拧e ljubljene Zemlje. To so izzivi, ki zahtevajo prizadevnost in sodelovanje vseh, saj se jih nih膷e ne more lotiti sam.«

笔补辫别啪 Leon XIV. je ob koncu govora 拧e dejal, da se njegov pontifikat za膷enja v jubilejnem letu, posve膷enem upanju. »To je 膷as spreobrnjenja in prenove, zlasti pa je prilo啪nost, da za sabo pustimo spore in za膷nemo novo pot, spodbujeni z upanjem, da lahko gradimo 鈥� delamo skupaj, vsak v skladu s svojimi ob膷utljivostmi in odgovornostmi 鈥�, svet, v katerem bo vsak lahko uresni膷il svojo 膷love膷nost v resnici, pravi膷nosti in miru. Upam, da se bo to zgodilo v vseh okoljih, za膷en拧i z najbolj preizku拧animi, kot sta Ukrajina in Sveta de啪ela.«

  (ANSA)