Sveti o?e diplomatskemu zboru: Mir, pravi?nost in resnica kot stebri diplomacije
Okrepiti razumevanje in dialog
»Rad bi, da bi v na?em dialogu vedno prevladal ob?utek, da smo dru?ina. Diplomatska skupnost namre? predstavlja celotno dru?ino narodov, dru?ino, ki deli veselje in ?alost ?ivljenja ter ?love?ke in duhovne vrednote, ki mu dajejo smisel. Pape?ka diplomacija je izraz katoli?kosti Cerkve. Sveti sede? je pri svoji diplomatski dejavnosti spodbujen s pastoralno potrebo, ki ga ne vodi k iskanju privilegijev, temve? h krepitvi evangeljskega poslanstva v slu?bi ?love?tva. Upira se vsem oblikam brezbri?nosti in nagovarja vest,« je dejal pape? Leon XIV. in pri tem izpostavil Fran?i?ka, ki je bil vedno pozoren na krik revnih, potrebnih in odrinjenih na rob dru?be, pa tudi na sodobne izzive, od varstva stvarstva do umetne inteligence.
Pape? je sre?anje z diplomati opisal kot prilo?nost za obnovitev prizadevanja Cerkve – in tudi svojega prizadevanja –, da bi »dosegla in vklju?ila vse posameznike in narode na Zemlji, ki potrebujejo in hrepenijo po resnici, pravi?nosti in miru«. Kot je dodal, je tudi njegovo osebno ?ivljenjsko izku?njo, ki se je oblikovala v Severni Ameriki, Ju?ni Ameriki in Evropi, zaznamovala ta »te?nja po preseganju meja, da bi se sre?al z razli?nimi ljudstvi in kulturami«.
»S stalnim in potrpe?ljivim delom dr?avnega tajni?tva, nameravam okrepiti razumevanje in dialog z vami in va?imi dr?avami,« je zatrdil in izrazil upanje, da bo imel prilo?nosti za »potrditev vere mnogih bratov in sester po svetu ter za gradnjo novih mostov z vsemi ljudmi dobre volje«.
Sveti o?e je v nadaljevanju govora v ospredje postavil tri bistvene besede, ki predstavljajo »stebre misijonarskega delovanja Cerkve in cilj diplomacije Svetega sede?a«: mir, pravi?nost in resnica.
Mir se gradi v srcu in iz srca
Mir je prva beseda, ki jo pogosto razumemo kot »negativno«, ki ozna?uje le odsotnost vojne in konflikta, saj je nasprotje trajni del ?love?ke narave, zaradi ?esar pogosto ?ivimo v nenehnem »konfliktnem stanju« doma, v slu?bi in dru?bi. Mir se torej zdi zgolj predah, premor med enim in drugim sporom, saj bodo napetosti, ne glede na to, kako zelo se trudimo, vedno prisotne, kot ?erjavica, ki gori pod pepelom in je pripravljena vsak trenutek vzplamteti.
»S kr??anskega vidika – in tudi v drugih verskih tradicijah – pa je mir najprej in predvsem dar. Je prvi Kristusov dar: “Svoj mir vam dajem” (Jn 14,27). Vendar pa je to dejavni in zahtevni dar. Vklju?uje in izziva vsakega od nas, ne glede na na?e kulturno ozadje ali versko pripadnost, ter od nas zahteva, da najprej delamo na sebi. Mir se gradi v srcu in iz srca, tako da odpravimo ponos in ma??evalnost ter skrbno izbiramo besede. Kajti tudi besede, ne le oro?je, lahko ranijo in celo ubijejo.«
Verska izku?nja je temeljna razse?nost ?love?ke osebe
V zvezi s tem je pape? izrazil prepri?anje, da lahko verstva in medverski dialog bistveno prispevajo k vzpostavljanju miru. »To seveda zahteva popolno spo?tovanje verske svobode v vsaki dr?avi, kajti verska izku?nja je temeljna razse?nost ?love?ke osebe, brez katere je te?ko ali celo nemogo?e dose?i o?i??enje srca, ki je potrebno za vzpostavitev miroljubnih odnosov.«
»S tem delom, h kateremu smo vsi poklicani, je mogo?e odpraviti vzroke vseh konfliktov in uni?ujo?e volje po osvajanju. Za to je potrebna tudi iskrena volja za dialog, ki jo spodbuja ?elja po sre?anju in ne po spopadu. S tega vidika je treba ve?stranski diplomaciji in tistim mednarodnim institucijam, ki so bile ?elene in zasnovane predvsem za odpravljanje sporov, ki bi se lahko pojavili v mednarodni skupnosti, dati nov zagon. Seveda potrebujemo tudi pripravljenost, da prenehamo proizvajati orodja za uni?evanje in smrt, saj, kot je pape? Fran?i?ek spomnil v svojem zadnjem sporo?ilu Urbi et Orbi, mir ni mogo? brez resni?ne razoro?itve in potreba, da si vsak narod zagotovi lastno obrambo, se ne sme spremeniti v splo?no oboro?evalno tekmo.«
Prizadevanje za mir zahteva udejanjanje pravi?nosti
Drugi poudarek pape?evega govora je bila pravi?nost. »Prizadevanje za mir zahteva udejanjanje pravi?nosti,« je dejal in ponovno spomnil, da je svoje ime izbral z mislijo na Leona XIII., pape?a prve pomembne socialne okro?nice Rerum novarum. »V spremembi dobe, ki jo ?ivimo, Sveti sede? ne more, da ne bi povzdignil svojega glasu ob ?tevilnih neravnovesjih in nepravi?nostih, ki med drugim vodijo v nedostojne delovne pogoje ter vse bolj razdrobljene in konfliktne dru?be. Prizadevati si je treba tudi za odpravo svetovnih neenakosti, ki ka?ejo, da bogastvo in rev??ina pu??ata globoke brazde med celinami, dr?avami in celo znotraj posameznih dru?b.«
Prizadevati si za oblikovanje harmoni?nih in miroljubnih civilnih dru?b je naloga vseh, ki imajo vodstveno odgovornost. »Ta se lahko izvaja zlasti z vlaganjem v dru?ino, ki je utemeljena na stabilni zvezi med mo?kih in ?ensko, majhno, a resni?no dru?bo, ki je predhodnica vsake civilne dru?be. Poleg tega se nih?e ne more izogniti podpiranju okolij, v katerih je za??iteno dostojanstvo vsake osebe, zlasti tistih najbolj ranljivih in neza??itenih, od nerojenih do starej?ih, od bolnih do brezposelnih, ne glede na to, ali so dr?avljani ali priseljenci.«
Leon XIV. je pripomnil, da ima tudi on zgodovino dr?avljana, ki je potomec imigrantov in se je tudi sam izselil. »Vsak med nami se lahko v ?ivljenju znajde zdrav ali bolan, zaposlen ali brezposeln, v domovini ali tujini: a njegovo dostojanstvo ostane vedno isto, torej dostojanstvo ?loveka, ki ga je Bog hotel in ga ljubi.
Govoriti resnico o ?loveku in svetu
Sveti o?e je tako pri?el ?e do tretjega temeljnega na?ela: resnice. »Zares miroljubnih odnosov, tudi v mednarodni skupnosti, ni mogo?e graditi brez resnice,« je poudaril. »Kjer besede dobivajo dvoumne in ambivalentne pomene in kjer virtualni svet s svojim spremenjenim dojemanjem realnega nekontrolirano prevzame nadzor, je te?ko graditi pristne odnose, saj se izgubijo objektivne in resni?ne predpostavke komunikacije.«
»Cerkev se zato ne sme nikoli izmikati, da ne bi povedala resnice o ?loveku in svetu, pri tem pa, ko je potrebno, uporabiti tudi oster jezik, ki lahko spro?i nekaj za?etnih nesporazumov. Resnice se ne more nikoli lo?iti od ljubezni, ki v temelju vedno skrbi za ?ivljenje in dobro vsakega mo?kega in ?enske. Po drugi strani pa, s kr??anskega vidika, resnica ni potrjevanje abstraktnih in breztelesnih na?el, ampak je sre?anje s Kristusovo osebo, ki ?ivi v skupnosti vernikov. Tako nas resnica med seboj ne oddaljuje, ampak nam omogo?a, da se z ve?jo mo?jo soo?imo z izzivi na?ega ?asa, kot so migracije, eti?na uporaba umetne inteligence in za??ita na?e ljubljene Zemlje. To so izzivi, ki zahtevajo prizadevnost in sodelovanje vseh, saj se jih nih?e ne more lotiti sam.«
Pape? Leon XIV. je ob koncu govora ?e dejal, da se njegov pontifikat za?enja v jubilejnem letu, posve?enem upanju. »To je ?as spreobrnjenja in prenove, zlasti pa je prilo?nost, da za sabo pustimo spore in za?nemo novo pot, spodbujeni z upanjem, da lahko gradimo – delamo skupaj, vsak v skladu s svojimi ob?utljivostmi in odgovornostmi –, svet, v katerem bo vsak lahko uresni?il svojo ?love?nost v resnici, pravi?nosti in miru. Upam, da se bo to zgodilo v vseh okoljih, za?en?i z najbolj preizku?animi, kot sta Ukrajina in Sveta de?ela.«