Pismo Leona XIV. francoskim škofom ob praznovanju 100. obletnice kanonizacije treh svetnikov
ʲž Leon XIV.
Pismo francoskim škofom
Veseli me, da se lahko prvič obrnem na vas, pastirji Cerkve v Franciji, in preko vas na vse vaše vernike, ko se v tem mesecu maju 2025 spominjamo 100. obletnice kanonizacije treh svetnikov, ki jih je vaša država z Božjo milostjo dala vesoljni Cerkvi: svetega Janeza Eudesa (1601-1680), svetega Janeza Marije Vianneyja (1786-1859) in sv. Terezije Deteta Jezusa in Svetega Obličja (1873-1897). Ko jih je povzdignil v slavo oltarjev, jih je moj predhodnik Pij XI. želel predstaviti Božjemu ljudstvu kot učitelje, ki jih je treba poslušati, kot vzornike, ki jih je treba posnemati, in kot močne priprošnjike, h katerim je treba moliti in jih klicati. Obseg izzivov, ki se stoletje pozneje postavljajo pred Cerkev v Franciji, in vse bolj aktualna ustreznost njenih treh svetniških likov s katerimi se soočiti, me vodita k temu, da vas povabim, da tej obletnici date poseben pomen.
V tem kratkem sporočilu se bom osredotočil le na eno duhovno lastnost, ki je skupna Janezu Eudesu, Janezu Mariji Vianneyju in Tereziji in ki jo na zelo zgovoren in privlačen način ponujajo današnjim možem in ženam. Brez zadržkov so ljubili Jezusa na preprost, močan in pristen način. Izkusili so njegovo dobroto in njegovo nežnost v posebni vsakdanji bližini in zanjo pričevali v občudovanja vredni misijonarski vnemi.
Pokojni papež Frančišek nam je, nekako kot oporoko, zapustil čudovito okrožnico o Presvetem Srcu, v kateri pravi: »Iz rane Kristusove prebodene strani še naprej teče tista reka, ki nikoli ne presahne, ki nikoli ne preide, ki se vedno znova ponuja tistim, ki želijo ljubiti. Samo njegova ljubezen bo omogočila novo človeštvo« (Dilexit nos, št. 219). Ne bi moglo biti lepšega in enostavnejšega programa evangelizacije ter poslanstva za vašo državo, kot je omogočiti, da vsak človek odkrije nežno in posebej njemu namenjeno ljubezen, ki jo ima do njega Jezus, do te mere, da spremeni njegovo življenje.
In v tem smislu so naši trije svetniki resnični mojstri, katerih življenje in nauk, vas vabim, da jih date spoznati in nenehno ceniti Božjemu ljudstvu. Ali ni bil sveti Janez Eudes prvi, ki je liturgično obhajal češčenje Jezusovega in Marijinega Srca? Ali ni bil sv. Janez Marija Vianney župnik, strastno predan svoji službi, ki je rekel: »Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca«? In končno, ali ni sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja velika učiteljica in scientia amoris (v znanosti ljubezni), ki jo potrebuje naš svet, ona, ki je »vdihovala« Jezusovo ime v vsak trenutek svojega življenja, s spontanostjo in svežino, in ki je učila najmanjše »povsem lahke« poti, kako priti do njega?
Obhajanje stote obletnice kanonizacije teh treh svetnikov je predvsem povabilo k zahvali Gospodu za čudeže, ki jih je storil v tej francoski deželi v dolgih stoletjih evangelizacije in krščanskega življenja. Svetniki se ne pojavljajo spontano, ampak po milosti nastajajo v živih krščanskih skupnostih, ki so jim lahko posredovale vero, v njihovih srcih razvnele Jezusovo ljubezen in željo po njem. Ta krščanska dediščina še vedno pripada vam, še vedno globoko prežema vašo kulturo in ostaja živa v mnogih srcih.
Zato izražam upanje, da ta praznovanja ne bodo omejena le na nostalgično obujanje preteklosti, za katero se zdi, da je zatonila, ampak da bodo znova prebudila upanje in spodbudila nov misijonarski zagon. Bog lahko s pomočjo svetnikov, ki vam jih je dal in jih častite, obnovi čudeže, ki jih je storil v preteklosti. Ali ne bi mogla biti sveta Terezija zavetnica misijonov prav v deželah, kjer se je rodila? Ali ne bi mogla sveti Janez Marija Vianney in sveti Janez Eudes spregovoriti vesti tolikih mladih o dobroti, veličini in rodovitnosti duhovništva, v njih vzbuditi navdušeno željo in jim dati pogum, da se velikodušno odzovejo na klic, prav takrat, ko se v vaših škofijah boleče čuti pomanjkanje poklicev in so duhovniki vedno bolj na preizkušnji? Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujem vsem francoskim duhovnikom za njihovo pogumno in vztrajno zavzetost ter jim izrekam svojo očetovsko naklonjenost. Dragi bratje škofje, prosim priprošnjo svetega Janeza Eudesa, svetega Janeza Marije Vianneyja in svete Terezije Deteta Jezusa in Svetega Obličja za vašo deželo in za Božje ljudstvo, ki pogumno potuje po njej, pod nasprotnimi in včasih sovražnimi vetrovi brezbrižnosti, materializma in individualizma. Naj povrnejo pogum temu ljudstvu v gotovosti, da je Kristus, ki je resnično vstal, On, Zveličar sveta.
Ko prosim za materinsko varstvo njene mogočne Zavetnice, Naše Gospe Vnebovzete, vsakemu od vas in vsem osebam, ki so vam zaupane v pastirsko oskrbo, podeljujem apostolski blagoslov.
Iz Vatikana, 28. maja 2025